- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vprašanja in odgovori za patologijo 2013 Izola

  • KAJ JE VNETJE?
  • · kompleksna reakcija vitalnega vaskulariziranega tkiva na lokalno poškodbo

 

Kako se imenuje gnojno vnetje tel.votlin in trebušnih organov?

  • · empiem

Empiem:

  • · nabiranje gnoja v telesnih votlinah in telesnih organih

Septikopiemija!

  • · metastatsko širjenje gnojnega vnetja

 

Kam spada kataralno vnetje?( pospešeno izločanje sluzi)

  • · eksudativna vnetja

 

Sestavine gnoja:

· piogene bakterije

  • · propadli granulociti
  • · nekrotične celice v vnetišču
  • · levkociti
  • · beljakovine
  • · razpadle celice
  • · gosta, motna, belkasto-rumenkasta tekočina ali rumeno-zelena

 

Destrukcijska vnetja (bolezni)= alteracijska so:

· nekrozna vnetja

  • · ulcerozna vnetja(želodec, duodendum)
  • · psevdomembranoza

 

Kaj je značilno za akutno vnetje?

  • · makrofagi
  • · nevtrofilci
  • · nevtrofilni granulociti

 

Akutno vnetje:

· je večinoma exudativno

  • · se lahko povsem pozdravi

 

Faze akutnega vnetja:

  • · vazodilatacija
  • · eksudacija
  • · fagocitoza
  • · razvoj akutnega vnetja

 

 

Za akutno vnetje je značilno:

  • · vazodilatacija in detivna(akutna) hiperemija
  • · exudacija

 

Za kronična vnetja je značilno:

  • · makrofagi(ali monociti = nekrotični granulociti)
  • · limfociti, plazmatke – celice krvnega vnetja

–          poliferacuja fibroblastov, endotelnih celic

–          ni odziva mikrocirkulacije, eksudacije, kardinalnih lokalnih kliničnih znakov

–          ni nevtrofilcev, ker so ti domimantne celice akutnega vnetja

–          · ni odziva na mikrocirkulacije

–          · ni exudacije, lokalnih kliničnih znakov

–          · ni neutrofilcev

 

Kronično vnetje spremljajo:

· makrofagi

  • · limfociti
  • · plazmatke

 

Gnojnemu vnetju drugače še lahko rečemo:

  • · purolentno, supurativno

 

Kataralno vnetje:

  • · je povečana sekrecija sluzi respiratorne sluznice zg.dihal
  • · spada med exudativna vnetja

 

Za kataralno vnetje je značilno:

· povečana tvorba sluzi

  • · respiratorna sluznica
  • · da je exudativno

 

Altaracijsko vnetje je:

  • · psevdomembranozno
  • · ulcerozno
  • · nekrozno

 

Naštej tri alteracijska vnetja:

 

  • · ulcerozno
  • · nekrozativno
  • · psevdomembranozno

 

Za polifercijsko vnetje je značilno:

  • · kroničen potek
  • · v vnetišču je veliko mastocitov in makrofagov

 

Eksudacijsko vnetje je:

  • · serozno
  • · gnojno
  • · fibrozno
  • · kataralno
  • · hemoragično

 

Pasivna eksudacija(pri akutnem vnetju)

  • · ­ hidrostatski tlak v kapilarah vnetišča + ­ permeabilnost kapilar Þ filtracija tekočine z beljakovinami(albumini, fibrogen) iz kapilar v ekstracelularni prostor. To je vnetni EDEM.

Pomen je redčenje ali nevtralizacija loksinov; zamejitev vnetnega procesa(fibrin)

 

Kakšno vnetje je davica?

  • · je psevdomembranozno vnetje(spada med alteracijsko oz.destrukcijsko vnetje)

 

V gnojnem vnetju se nahajajo:

  • · piogene bakterije
  • · nekrotični vitalni granulociti
  • · katabolnem vnetju
  • · difuzno vnetje(gnojno prežemanje tkiv)

Pri katerem vnetju je ­ izločane sluzi?

Kaj je flegmona?

 

Limfodenitis- vnetje bezgavk

Salpingitis-vnetje jajcevodov

Balantitis-vnetje glavice spolnega uda

 

 

Kaj se nabira v središču vnetja:

 

  • · monociti
  • · neutrofilni granulociti
  • · levkociti

 

RAK

Benigni tumor!

 

  • · raste ekspanzivno
  • · povezan je z vezivno ovojnico
  • · počasna rast
  • · dobro diferenciran
  • · ne metastazira

 

Vsak benigni tumor ima:

 

  • · stromo
  • · parenhim

 

Adenom je:

  • · benigni

 

Parenhim tumorja:

  • · določa ime tumorja
  • · določa biološko naravni potencial novotvorbe
  • · sestavljajo ga neoplastične celice

Kaj sestavlja parenhim tumorja?

  • · neoplastične celice

 

Značilnosti karcinoma:

 

  • · metastaziranje
  • · prevladanje vplivov okolja nad dednostjo
  • · rak narašča s starostjo na 55 let
  • · moški:pljučni rak
  • · ženske: rak na dojkah

 

Značilnosti slabo diferenciranih tumorjev(maligni tumorji)

 

  • · metastaziranje
  • · infiltrativna rast
  • · invazivna rast
  • · pogosteje in slabo diferncirani
  • · komajda podobni normalnim tkivom
  • · hitra invazivna rast
  • · destrukcija okolnih tkiv
  • · občutljivi na radio Th, kemo Th

 

 

Naštej 3 maligne karcinome epitelijskega porekla:

  • · planocelularni(skvamozni)
  • · adenokarcinom
  • · prehodnocelularni/tranziocelularni karcinom

 

Karcinomi so:

  • · planocelularni(koža, bronhiji, ustna votlina, požiralnik
  • · skvamozni
  • · prehodnocelični(tranziciocelularni, nastane iz prehodnega epitela sečil)

 

Adenokarcinomi:

  • · imajo žlezni epitelij(gastrointestinalni trakt, pljuča ledvice)
  • · nastane iz žleznega epitela
  • · ponazarja žlezne strukture

 

 

Prehodnocelični/tranziciocelularni karcinom?

  • · nastane iz prehodnega epitela sečil.

 

Adenokarcinom je:

  • · maligni tumor iz žleznega tkiva oz.ponoreja
  • · žlezna struktura
  • · značilen za dojke, prebavila, pljuča, endometrij, ledvice

 

Leiomyosarkoma je:

 

  • · iz gladke muskulature
  • · pogost v maternici

 

Naštej 3 sarkome mezenhimskega porekla:

 

  • · fibrosarkoma
  • · liposarkoma
  • · hondrosarkoma
  • · osteosarkoma
  • · rabdomiosarkoma

 

Rabdomiosarkom!

maligni tumor prečno-progaste mišice (skeletne muskulature)

 

Kje se najpogosteje formira skvamozni karcinom?

 

  • · koža
  • · ustna votlina
  • · požiralnik
  • · bronhiji
  • · maternični vra
  • · je večskladni ploščati epitelij/skvamozni epitelij

 

 

Planocelularni karcinom zajame:

 

  • · kožo
  • · ustno votlino
  • · požiralnik
  • · bronhije
  • · maternični vrat

 

 

Kaj sestavlja stromo pri tumorjih?

  • · norm.vezivo, žile, različna vlakna
  • · predstavlja ogrodje parenhima/neoplastične celice
  • · oskrbuje parenhim s krvjo

 

 

Labilne celice so:

  • · celice limfatičnih organov

 

Infiltrativna rast tumorjev je značilna za:

  • · karcinome

 

Ekspanzivna rast benignega tumorja je značilna za:

 

  • · lipomo
  • · adenomo

 

 

Za prekanceroze je značilna:

 

  • · hiperplazija
  • · metaplazija
  • · displazija

 

Naštej tri sarkome:

 

  • · fibrosarkom
  • · liposarkom
  • · osteosarkom

 

 

Vsak benigni tumor ima:

 

  • · stromo
  • · parenhim

 

Značilnosti slabo diferenciranega tumorja(maligni):

 

  • · hitra invazivna rast
  • · infiltrativna rast
  • · destrukcija okolnih tkiv
  • · metastazirajo
  • · so komaj podobni normalnim celicam
  • · občutljivi na radio Th, kemo Th

 

 

Expanzivna rast je značilna za:

 

  • · lipom
  • · adenom

 

Rak pod 15 letom je:

 

  • · rabdomiosarkom
  • · možganski tumorji, tumorji CŽS
  • · akutna levkemija
  • · retinoblastom

 

Kaj povzroča deficit balastnih snovi?

  • · deficit balastnih snovi(vlaknin) povzroča RAK-a ŠIROKEGA ČREVESJA

 

Virusi ki povzročajo raka na materničnem vratu!

  • · Papiloma virus

 

Med preneoplastične lezije sodijo:

 

  • · displazija epitelija
  • · adenom širokega črevesja
  • · hiperplazija sečnega mehurja
  • · hiperplazija endometrija
  • · kronični atrofični gastritis
  • · displazija cerviksa maternice
  • · metaplazija bronhialnega vejevja

 

Kdaj najpogosteje nastane plazmocitom?

  • · Plazmocitom(rak kostnega mozga) je bolezen, ki je pogostejša v starosti
  • · (ateroskleroza –srčni, možganski infarkt, hipertenzija, diabetes, rak doljke, kože, širokega črevesja)

 

Najpogostejša lokacija displazije?

 

  • · maternični vrat
  • · žolčnik
  • · ustna votlina

 

Netumorske reakcije:

 

  • · prilagoditev(adaptacija) celice
  • · poškodba(degeneracija) celice
  • · smrt(nekroza) celice

 

KRVAVITVE

 

Melena!

  • · krvavitev iz anusa, krv.iz zg. dela prebavil
  • · krvavitev izvira iz kateregakoli segmenta prebavnega trakta
  • · v ožjem pomenu se izraz melena nanaša le na analno izločanje smolasto- črne kavni usedlini podobne vsebine, ki nastane zaradi reakcij med krvjo in želodčnimi sokovi

 

Hemoragia per diabrosis je krvavitev iz:

  • · želodčnega čira

 

Haemathocolpos-krvavitev v vagino

 

Krvavitev per diapedisin je:

  • · pasivno iztekanje eritrocitov iz kapilar, katerih žilne stene so intaktne
  • · nastane pri kronični hiperemiji
  • · imenujemo jih tudi EKHIMOZE: pikčaste krvavitve pri zadušitvi
  • · značilno za neurolabilne osebe in pri ekstatičnih stanjih

 

Krvavitev per rexin je:

  • · je prekinitev korenin žile ali srca
  • · mehanična poškodba(vrez)
  • · nastane zaradi patoloških procesov, ki zajemajo dele obtočil

 

Kaj je podaljšana menstruacijska krvavitev?

  • · menorrhagia

 

Kaj je metrorrhagia?

  • · krvavitev iz rodil

 

Kaj je menarchae?

  • · prva menstrualna krvavitev

 

Krvavitev v možganskih prekatih:

  • · hemathocephalus internus

 

Načini kako uhaja kri iz cirkulacije!

  • · per rhexin
  • · per diabrosis
  • · per diapedesin

 

Wirchovov trias:

  • · so dejavniki, ki pogojujejo strjevanje krvi-trombogeneza
  • · povzročajo poškodbo endotela
  • · spremembe toka krvi
  • · spremembe v pretoku krvi
  • · spremembe v sestavi krvi

 

 

ŠOK

Šok je posledica:

  • · zmanjšane prekrvavljenosti organizma, tkiv

KARDIOGENI ŠOK– po infarktu

HIPOVOLEMIČNI ŠOK– po hudih krvavitvah, izgubi tel.tekočin

NEUROGENI ŠOK– po poškodbi hrbtenjače, zavrtost vazomotornega centra v možg. Med anastezijo.

SEPTIČNI ŠOK- zaradi insektov oz.pri MO v krvi

 

Nevrogeni šok(zakaj nastane)?

  • · normalna količina krvi in povečana prostornina cirkulatornega sistema
  • · poškodbe hrbtenjače
  • · zavrtosti vazomotornega centra v možganih med anastezijo

 

Hipovolemični šok!

  • · HIPOVOLEMIJA je zmanjšana prostornina krvi v obtočilih
  • · nastane po hudih krvavitvah, znatni izgubi telesne tekočine(izjemno bruhanje, hude driske, opekline)
  • · patogeneza hipovolemijeÞ padec krvnega pritiska® zmanjšan priliv venske krvi v D srce ® zmanjšan minutni volumen krvi(količina krvi, ki jo srce iztisne v 1 min v krvni obtok) ® neustrezna perfuracija tkiv ® hipoksija tkiv ® šok

Hipovolemični šok nastane:

  • · po hudih krvavitvah, po znatni izgubi telesne tekočine

 

Napredujoči šok je:

  • · pogojno reverzibilna reakcija

 

 

Nastanek belega trombusa povzročijo:

 

  • · koagulacija
  • · trombociti

 

Konglutinacijski (beli) trombus je:

 

  • · aktivacija koagulacije s tvorbo fibrina
  • · konglutinacija
  • · separacija trombocitov
  • · najpogostejši v arterijskem delu cirkulacije

 

Značilnosti koaglutinacijskega belega tromba:

 

  • · tvorba fibrina
  • · koagulacija
  • · lepljenje ob žilno steno
  • · separacija trombocitov

 

Parietalni trombus je:

  • · prisoten v srcu
  • · ateroskleroza
  • · vnetja(artritis, flebitis, vnetje srčne zaklopke)
  • · hipertenzija, kajenje, poškodbe

Glavni dejavniki poškodb endotelija pri trombogenezi:

 

Faktorji, ki pogojujejo trombozo:

 

  • · kajenje
  • · ­ krvni tlak
  • · ateroskleroza
  • · vnetja, Wirchov trias

 

Za trombozo je značilno, da lahko povzroči:

  • · infarkt tkiva

 

Kaj je embolija?

  • · je plavanje tujka v smeri krvnega obtoka in posledica zamašitev žil, obtoka

 

 

Vrste embolij po agregatnem stanju!

  • · trombembolija- trda
  • · maščobna embolija- tekoča
  • · zračna embolija- plinasta

 

Arterijska embolija povzroča defekt v:

 

  • · ledvicah
  • · možganih

 

Najpogostejša embolija je:

  • · tromboembolija

 

Pri kesonski bolezni nastajajo v cirkulaciji mehurčki:

  • · dušika(N2)

 

Poškodbo srca povzroča(dražilni učinek na srce):

  • · nizkofrekvenčni tok

 

 

Oksiformna kapaciteta krvi!

  • · Oksiformna kapaciteta krvi poleg okluzije(začepljenja) pogojuje razvoj infarkta pri anemijah in pri cianozi.

 

Aktivna hiperemija se razvije/nastopi:

  • · akutno

 

Organ pri aktivni hiperemiji je:

 

  • · topel
  • · blago rdeč
  • · nabrekel

 

Pasivna hiperemija:

 

  • · je lahko posledica venske tromboze
  • · je pogosto povezana z nastankom edema

 

Kako lahko drugače rečemo aktivni hiperemiji?

  • · H.arterialis, congestio

 

 

NEKROZA INFARKT

 

Usoda nekroze je:

  • · rezolucija(manjše nekroze)
  • · pseudociste(večje tvorbe), vezivna ovojnica okrog nekroze, distrofična klasifikacija, mutilacija(večje nekroze)
  • · površinske: demarkacija, izločitev nekroze, obnova

 

Ishemična nekroza možganov nastane pri:

 

  • · koagulacijski nekrozi
  • · steatonekrozi
  • · fibrinoidni nekrozi

 

Ishemična nekroza je pri koagulacijski nekrozi:

  • · infarkt miokarda, ledvic, vranice

 

Ishemična nekroza je pri kolikvacijski nekrozi:

  • · infarkt možganov(ascendentno gnojno vnetje)

 

Ishemična nekroza nastane pri:

  • · kolikvacijski nekrozi

 

Infarkt možganov je:

  • · kolikvacijska nekroza

 

Koagulacijska nekroza:

  • · nastane zaradi denaturacije beljakovin, tkivo se spreminja v čvrsto maso
  • · nastane tudi zaradi ishemične nekroze – infarkt miokarda, ledvic, vranice

 

Koagulacijska nekroza je posledica:

  • · denaturacije celičnih beljakovin

 

Značilnosti koagulacijske nekroze:

  • · denaturacija celičnih beljakovin
  • · sivobelkasta/sivorumenkasta obarvabost
  • · ishemična nekroza miokarda, ledvic, vranice

 

Kolikvacijska nekroza:

  • · Steatonekroza maščevja
  • · fibrinoidna nekroza
  • · kazeonska (sirasta)- priTBC, podtip koagulacijske nekroze, zrničasta sivo-rumenkasta
  • · encimski razkroj
  • · kašasta/utekočinjena belkasta masa
  • · ishemična nekroza(infarkt) možgan, abscendentna gnojna vnetja(psevdocista)

 

Kazeozna nekroza:

  • · pri TBC
  • · podtip koagulacijske nekroze
  • · zrničasta sivorumena masa

 

Steatonekroza:

  • · nekroza maščevja

 

 

Ishemijo lahko povzroči v postnatalnem obdobju:

  • · hipoksija
  • · nezadostna oskrba tkiv s krvjo, hranili
  • · nezadostna odstranitev škodljivih metabolitov
  • · pri ishemiji
  • · v možg. tkivu

Kje pride do možganske nekroze po možganskem infarktu?

 

 

 

Eozinifilija je:

  • · okvara citoplazme pri nekrozi(citoplazma je živo rdeča zaradi ­ pH)

 

 

Poškodbe jedra(spremembe pri nekrozi):

 

  • · piknoza
  • · karioreksa
  • · karioliza

 

Nekroza možganov je:

 

  • · kolikvacijska
  • · kašasta utekočinjena masa
  • · ishemična reakcija
  • · abscendentno gnojno vnetje

 

Poškodbe citoplazme(spremembe citoplazme pri nekrozi) so:

  • · imenujemo eozinofilija
  • · piknoliza
  • · karioreksa              poškodbe jedra
  • · karioliza

 

 

Spremembe strukture nekrotične celice:

  • · spremembe jedra: – piknoza(jedro se zgosti v kapljo)

– kenoreksa(se razcepi na več delov)

– karioliza(se raztrosi in izgine)

  • · sprememba citoplazme – eozinofilija (povišana afiniteta za barvilo eozin)

 

 

Infarkt-omejena(lokalna) ishemična nekroza organa/tkiva

 

Infarkt!

  • · Beli/anemični infarkt(v miokardu, ledvici, vranici, možganih)

oblika: – trikotna(ledvica, vranica)

– nepravilna (miokard, možgani)

krvavitev v inficirano področje je minimalno

  • · rdeči/hemoragični infarkt(pljuča, črevesje, dvojni obtok)

v predel ishemije vdre kri iz ohranjenega dela dvojne cirkulacije- barva sveže, s krvjo prepojene nekroze je temno rdeča.

 

Anemični infarkt nastopi v:

 

  • · možganih
  • · miokardu
  • · ledvicah
  • · vranici

 

Usoda infarkta!

  • · gangrena(hemoragični infarkt črevesja)
  • · organizacija- cikatrizacija(miokard)
  • · utekočinjene nekroze(tvorba psevdocitoze – možganski infarkt)

 

 

 

 

 

 

SMRT

Znaki klinične smrti:

  • · prenehanje dihanja in srčne akcije
  • · reverzibilno stanje(reanimacija 6-10 min)

 

Klinična smrt:

  • · je prenehanje dihanja in srčne akcije(dokazano z EKG-jem)
  • · je reverzibilno stanje, če je reanimacija v času 6-10 min po prenehanju delovanja vitalnih funkcij

 

Navidezna smrt:

  • · zmanjšanje dihanja in srčne akcije pod prag detekcije z navadnimi sredstvi

 

Prava biološka smrt:

  • · je konec življenja osebnosti(živega organizma)

 

Ohlajanje trupla je pospešeno pri:

  • · mršavem truplu

 

Zgodnje mrliške spremembe:

 

  • · algor mortis = ohladitev trupla
  • · livores mortis = mrliške lise
  • · rigor mortis = mrliška okorelost
  • · exicatio mortis = sušenje trupla

 

Mrliške lise se pojavijo:

  • · na spodnji strani trupa
  • · so sivo-modre ali sivo-vijolične
  • · nastanejo po prekinitvi delovanja srca in krvnega obtoka

 

Maceracija:

  • · razpadanje trupla brez sodelovanja saprofitnih bakterij
  • · umazano rjavo rdeča obarvanost
  • · truplo ploda, ki je odmrl v maternici, 12-24 ur po intrauterini smrti

 

Ohlajevanje trupla je odvisno od:

  • · ustrezne temperature
  • · telesne teže, ali je golo ali oblečeno, ali je v vodi

 

Ohlajanje trupla pri 20 stopinjah?

  • · je 1 stopinja na uro

 

Mrliška okorelost nastane čez:

  • · 2-4 ure po smrti

 

Kataleptična okorelost nastopi:

  • · takoj po smrti

 

Kasne mrliške spremembe so:

 

  • · putrefactio(gnitje)
  • · maceratio(zmehčanje trupla)
  • · mumificatio(izsušeno balzamirano truplo)
  • · tvorba mrliškega voska(saponificatio)
  • · trohnenje

 

Cutis anserina = kurja polt je:

  • · zgodnja mrliška sprememba
  • · posebna oblika okorelosti z izgorevanjem mikroskopsko majhnih mišic ob lasnih foliklih

Znaki smrti:

 

  • · koma(globoka nezavest)
  • · bledica kože in sluznic(mrliški videz)
  • · synkopa(prenehanje srčne akcije)
  • · asfixcija(prenehanje dihanja)
  • · areflexia(ugasla živčna vzdraženost)

 

 

CELICE

Letalna/subletalna okvara celice?

LETALNA(akutna) okvara celice

-okvara vitalnih celičnih struktur(mitohondrij, citoplazemska membrana)

-sestavljena reakcija- napreduje

-praviloma ireverzibilni proces, ki se konča s smrtjo celice.

SUBLETALNA(kronična) okvara celice

-okvara manj pomembnih celičnih struktur(E.R., lizosomi)

-življenje celic običajno ni ogroženo

-enostavna reakcija- ne napreduje

-reverzibilni proces

-hipofunkcija/disfunkcija

-vključuje različne degeneracije

 

Subletalna okvara:

  • · je kronična okvara manj pomembnih celičnih struktur(endoplazemski retikulumi, lizosomi)
  • · življenje celic običajno ni ogroženo; je enostavna reakcija
  • · reverzibilni in ireverzibilni procesi
  • · lipofunkcija/disfunkcija
  • · vključuje različne degeneracije

 

Kaj vpliva na delovanje celice?

  • · količina in vrsta škodljivosti
  • · čas delovanja in intenzivnosti delovanja škodljivosti

 

Kdaj lahko nastopi somatska mutacija?

  • · v celici postnatalnega obdobja(somatske mutacije)

 

 

Vrsta obnove je značilna od:

  • · vrste vnetne reakcije
  • · obsega nekroze, ki je med vnetjem nastala
  • · delitvene sposobnosti celic v vnetišču

 

Regenerat-organ ali del organa, ki je nastal z regeneracijo. Je obnovljeno tkivo iz enakih celic in medceličnine kot pred poškodbo.

 

Kaj je regeneracija?

  • · je nadomeščanje nekrotičnih labilnih/stabilnih celic s celicami iste vrste
  • · sledi rezoluciji
  • · možna je le ob ohranjeni stromi
  • · regeneracijski proces, pri katerem je končno stanje »restutio ad integrum«

 

Katere celice sodelujejo pri regeneraciji:

  • · labilne celice

 

Celice se lahko regenerirajo, če imajo:

  • · ohranjeno stromo
  • · so zmožne delitve

 

Kaj je reparacija?

  • · je nadomeščanje nekrotičnih permanentnih celic z drugimi celicami, običajno celicami granulacijskega tkiva
  • · nastane po obsežnih nekrozah, kroničnem vnetju
  • · končna faza je nastanek brazgotine

 

Celice TBC vnetja so:

 

  • · epiteloidne
  • · celice velikanke(z več jedri)

 

 

Translokacija kromosoma je:

  • · prilepljenje kromosoma na drug kromosom

 

Katere celice so labilne?

  • · celice limfatičnih organov

 

Ionizirajoči učinki na celice so:

 

  • · onkogenost
  • · mutagenost
  • · okvara celice

 

Kaj je metaplazija?

  • · prilagajanje na neugodne pogoje okolja s spremembo ene vrste zrelih celic v drugo vrsto zrelih celic, ki jih normalno ni v tkivih.

 

Prehod cilindričnega migetalčnega epitela dihalnih poti v večskladni ploščati epitel je?

  • · metaplazija

 

Kaj vpliva na spremembo celice?

  • · naravna invazivnost, trajanje delovanja fizioloških patogenih vplivov
  • · posebnosti celic samih(genetsko dol.odpornost/občutljivost, ne-ustrezna oskrba celic s kisikom, hranili, vitamini, minerali, predhodno stanje celic)

 

Hiperplazija!

  • · povečanje tkiva/organov zaradi zvišanja števila celic

 

Kaj povzroči da se norm.organ pomanjša?

  • · hipoplazija

 

Katere celice sestavljajo granulacijsko tkivo?

  • · Granulacijsko tkivo:

–          nastane v procesu organizacije

–          ima makroskopsko podobo divjega mesa

–          fibroblasti, kapilare, rezudidualne vnetne celice

Granulacijsko kronično vnetje- GRANULOMI(0,5-2mm)

–          so skupki epiteloidnih celic(modificirani makrofagi)

–          večjederne velikanke

–          periferno pas limfocitov

–          z/brez centralne nekroze

(TBC, lues, lepra, vnetna reakcija proti tujkom)

 

Granulacijsko tkivo nastane:

 

  • · v procesu organizacije
  • · tvorijo ga fibroblasti
  • · tvorijo ga vnetne celice
  • · vnetnih celicah

 

 

Reverzibilna okvara celice nastane v pogojih:

 

  • · blagega stresa
  • · zmerno intenzivnega stresa

 

 

Kaj je nabiranje vode v celici?

 

  • · hidropična degeneracija
  • · vakuolarna degeneracija

 

Vakuolarna degeneracija je:

  • · kopičenje vode v celici

 

Vsebina cist je:

 

  • · bistra serozna tekočina
  • · loj
  • · roževina
  • · sluz

 

 

Endotelne ciste:

  • · jetra, možgani (razširitev limfnih žil)

 

 

 

Cikatrizacija(zabrazgotinjenje):

  • · pretvorba granulacijskega tkiva v brazgotino(cicatrix)
  • · proces postopnega izginevanja elementov granulacijskega tkiva in tvorbe kolagenskih vlaken (iz fibroblastov).

 

EDEMI

Kaj je edem?

  • · je kopičenje tekočine v medceličnem prostoru in telesnih votlinah

 

Vzroki edema so:

 

  • · zmanjšan onkotski tlak
  • · moten limfni obtok
  • · ­ hidrostatskega tlaka
  • · znižan koloidni-osmotski tlak
  • · retenca natrija

 

Možganski edem nastane v:

 

  • · možganskih prekatih
  • ·možganskih membranah
  • · možganovini

 

Pri možganskih edemih se tekočina nabira:

  • · v možganskih votlinah(hydrocephalus internus)
  • · med možganskimi mrenami(hydrocephalus externus)
  • · v možganovini

 

Splošni edem = srčno popuščanje

 

 

Pri nastanku edema sodeluje:

 

  • · zmanjšan koloidni osmotski tlak
  • · motnja v pretoku limfe
  • · povečan hidrostatski tlak

 

Infrardeči žarki imajo:

 

  • · toplotni efekt
  • · površinski efekt
  • · ne ionizirajo

 

Kateri žarki povzročajo dedne spremembe?

 

  • · ionizirajoči žarki
  • · RTG žarki

 

Kateri žarki prodirajo v globino?

  • · ionizirajoči

 

 

Ionizirajoči žarki:

 

  • · povzročajo raka
  • · povzročajo genetske spremembe(anomalije)
  • · so mutageni
  • · so onkogeni
  • · povzročajo okvare celic

 

Na ionizirajoče žarke občutljiva tkiva so:

 

  • · krvotvorni(kostni mozeg)
  • · spolne žleze(gonade)

 

Kateri žarki delujejo površinsko in kateri globinsko?

  • · INFRARDEČI Ž.: površinski toplotni efekt, ne ionizirajo
  • · UV Ž.: globinski toplotni efekt, ne ionizirajo

 

Zgodnji učinki radiacije obsegajo:

 

  • · hemopoetski sindrom
  • · gastrointestinalni sindrom
  • · cerebralni sindrom

 

 

 

IMUNOST

Vezava Ag z Ab:

  • · je aktivacija komplementa® kopičenje levkocitov®sproščanje lizosomskih encimov iz levkocitov®nekroza

 

Vezava Ag na IgE nastane:

  • · po čebeljem piku(anafilaktični šok)

 

Katere so alergične reakcije ki spadajo v I tip?

 

  • · anafilaktični šok
  • · seneni nahod
  • · bronhialna astma
  • · akutni dermatitis

 

Reakcija med antigenom in reaginom spada:

  • · v tip I

 

Bolezni slabše imunosti!

  • · PRIROJENA: Di Gorgijev sindrom, Brutonov sindrom
  • · PRIDOBLJENA: zaradi:  hude podranjenosti, hude infekcije, Hodkinove bolezni, infekcije s HIV, sladkorne bolezni

 

Bolezni preobčutljivosti so:

  • · TIP I MEHANIZEM: vezava antigena(alergena) z IgE(reaginom)
  1. Lokalizirana reakcija: ak.dermatitis = ekcem kože, seneni nahod, bronhialna astma
  2. Sistemska reakcija: anafilaktični šok(po injekciji penicilina, čebelji pik)
  • · TIP II MEHANIZEM: vezava protiteles IgG, IgM na antigene celic. To so:

transfuzijska reakcija, erythroblastosis fetalis

  • · TIP III MEHANIZEM: tvorba kompleksa v antigen(Ag)- protitelo(Ab)
  1. Lokalna okvara: Arthusova bolezen
  2. Sistemska reakcija: serumska bolezen pri injiciranju tujega seruma(npr.konjskega antitetaničnega seruma)
  • · TIP IV MEHANIZEM: aktivacija celične imunosti(T- limfocitov)
  1. Sem sodijo:-imunske reakcije na intracelularne MO

-reakcije zavrnitve presadka

-imunske reakcije proti tumorjem

 

Bolezni preobčutljivosti so:

 

  • · transfuzijske reakcije
  • · anafilaktični šok

 

Načini odvzema tkivnega vzorca!

  • · KIRURŠKA PREISKAVA

-incizijska biopsija

-ekscizijska biopsija

-resekcija/amputacija

-aspiracijska biopsija z debelo iglo

-kiretaža

  • · ENDOSKOPSKA ODŠČIP

-gastroskopija

-rektoskopija

-bronhoskopija

-cistoskopija

-laparoskopija

-mediastinoskopija

  • ·PREISKAVA

 

Biopsija je:

 

  • · odščip
  • · ekscizija
  • · resekcija

 

 

KRG biopsija: ekzcizijska, amputacijska, kiretaža

 

Endoskopska biopsija:

  • · bronhoskopija, mediastinoskopija, laparoskopija

 

Eksfoliativna biopsija je:

  • · odvzem in pregled odluščenih celic v izločkih in bris

 

Histološka biopsija:

  • · je odvzem in pregled tkivnega vzorca

 

Načini odvzema cistološke biopsije:

  • · eksofoliativna biopsija- odluščene celice v izločkih, bris
  • · aspiracijska biopsija s tanko iglo

 

Razlike med histološko in cistološko biopsijo!

 

  HISTOLOŠKA B. CISTOLOŠKA B.
PREDNOSTI Večji vzorec Atravmatski odvzem vzorca
  Bolj zanesljiva diagnoza Hitra izdelava preparatov
    Hitra diagnoza
    ekonomičnost
POMANKLJIVOSTI Dolgotrajnejša izdelava preparatov Manj zanesljiva diagnoza
  Diagnoza kasneje  

 

Eksfoliativna biopsija je:

 

  • · odvzem odluščenih celic v izločkih in brisu
  • · pregled odluščenih celic v izločkih

 

Z aspiracijsko biopsijo dobimo:

  • · npr: kostni mozeg
  • · z tanko iglo odvzem celičnega vzorca
  • · z debelo iglo odvzem tkivnega vzorca

 

Cistološki preparat je:

 

  • · ekonomičen
  • · slabši od histološkega preparata
  • · hitra priprava

 

Metoda odščipa obsega?

  • · incizijska biopsija

 

Kaj je fiksacija bioptičnih vzorcev?

  • · kemični proces, ki zavre avtolitične procese v celicah, prepreči njihov razpad oz.ohrani njihovo naravno strukturo in koagulira cel. B – učvrstitev tkiva.

 

Bioptična fiksacija preparatov:

 

  • · zavre avtolitične procese
  • · koagulira celične beljakovine

 

Bioptične endoskopije so:

 

  • · cistoskopije
  • · laparoskopije

 

 

Laparoskopija:

  • · je bioptična endoskopija trebušne votline

 

Cistoskopija-pregled mehurja s cistoskopom ali pregled cist

 

Značilnosti citoloških preparatov:


  • · ekonomičnost
  • · hitra izdelava preparatov in diagnoza
  • · manjša učinkovitost od histološkega
  • · atravmatski odvzem vzorca

 

 

Kriostatski preparat:

  • · zmrznjeno tkivo
  • · kriostatske rezine(za identifikacijo tumorjev), maligni , benigni

 

Kako odstranimo materino znamenje?

  • · z ekzcizijo

 

Bezgavko odstranimo z:

  • · ekscizijo

 

Obnova pri obsežni nekrozi:

  • · reparacija

Najbolj preprosta obnova:

  • · regeneracija

 

Altotransplantat je:

  • · presadek genetsko različnega dajalca iste vrste

 

Zavrnitvene reakcije vzbujata!

  • · xsenotransplantant(presadek dajalca druge vrste)
  • · alotransplantant (presadek genetsko različnega dajalca iste vrste)

 

 

 

 

 

 

 

Kaj je patogeneza?

 

  • · razvoj bolezni
  • · mehanizem nastanka in razvoja bolezni

 

 

Fitopatologija:

  • · patologija ki se ukvarja z boleznimi rastlin

 

Etiologija je:

  • · nauk ki se ukvarja z vzroki bolezni

 

 

Mutacije se lahko pojavijo med:

 

  • · tvorbo spolnih celic(gamet)
  • · v zgodnji zigoti(oplojeno jajčece)
  • ·v celicah postnatalnega obdobja

 

Zakaj nastanejo prirojene anomalije?

  • · prirojene/kongenitalne anomalije, ki niso vedno genetsko pogojene nastanejo zaradi

– kromosomskih anomalij(št.struktura, oblika kromosoma)

– mutacij posameznih genov velike izrazitosti(ekspresivnost)

– interekcije dejavnikov zunanjega okolja z dejavniki poligenske dednosti

 

Postnatalno se razvije:

 

  • · atrofija
  • · hipoplazija

 

 

 

 

Pri hipoksiji je značilno:

 

  • · povišan pH- ¯ sinteza mlečme kisline
  • · znižana sinteza ATP
  • · povišana koncentracija Na v celicah
  • · okvara pumpe za Na
  • · vdor vode v celice
  • · anaerobna glikoliza
  • · povečana sinteza mlečne kisline
  • · zmanjšana sinteza beljakovin
  • · kopičenje maščob v celici
  • · neobnovljiv zastoj cel.dihanja

 

 

Pri hipoksiji je:

  • · ¯ parcialni tlak O v celic

 

 

Višinska bolezen nastane :

  • · nad 4000 m zaradi nizkega atmosferskega pritiska, hipoksije CŽS(slabost, bruhanje, psihične motnje)

Adaptacija: pospešena eritropoeza

 

Indirektna mehanična poškodba je:

 

  • · višinska bolezen
  • · kesonska bolezen
  • · vibracijska bolezen

 

Maščobna degeneracija je:

  • · kopičenje maščob v lipocitih
  • · kopičenje maščob v parenhimskih celicah(jetra)

 

Pri maščobni degeneraciji se kopičijo maščobe v:

  • · parenhimskih celicah in lipocitih


Hialinoza je kopičenje beljakovin v:

  • · epiteliju tubulov ledvic(glumeruli)


 

Hialina kapljična degeneracija:

  • · je okvara ledvičnih glomerulov zaradi proteinurije, beljakovine se resorbirajo v epitelijskih celicah ledvičnih kanalčkov, zato pride do povečane količine beljakovin v celicah v obliki hialinih kapljic.

 

 

Kopičenje beljakovin v brazgotini:

  • · hialinoza

 

Kopičenje kapljic hialina:

  • · v starih brazgotinah
  • · hialinoza

 

 

Klinična slika ponazarja:

 

  • · naravo strukturnih sprememb
  • · njihovo distribucijo po organizmu

 

 

Lokalna atrofija je:

 

  • · ishemična(cirkulacijska)
  • · kompresijska(tumorji)
  • · inaktiventna(imobilizacija)
  • · denervacijska(neuropatska)
  • · patološka

 

 

Lokalna atrofija nastane zaradi:

  • · imobilizacije

 

Bolezni ki so posledica staranja so:


  • · siva mrena
  • · osteoporoza
  • · povečana prostata
  • · motnje sluha

 

Senilna atrofija:

  • · ali starostna atrofija spada med patološke vzroke atrofij
  • · pojavi se: –   znižana aktivnost endokrinih žlez

–          trofične motnje zaradi arterioskleroze

–          staranje celic

 

 

 

Ascites:

  • · prosto nabiranje tekočine v peritoneju

 

Tekočina v osrčniku:

  • · hydropericardium

 

Agenezija(aplazija)

  • · ni zasnove za organ v embrionalnem razvoju
  • · nabiranje tekočine v podkožju

 

Kaj je anasarka?

 

Navedi 3 vrste eksudatov:

 

  • · serozni
  • · hemoragični
  • · kataralni

 

Kaj vsebuje transudat?

  • · je tekočina, ki nastane zaradi hemodinamskih motenj in ne zaradi vnetja, vsebuje manj beljakovin kot eksudat, vsebuje še vnetne celice in encime.

 

 

Endogena zastrupitev:

  • · je zastrupitev s snovmi, ki nastanejo v organizmu med normalno presnovo. Te snovi se v pribitku ne morejo izločiti.

 

 

Endogeni toksični dejavniki:

  • · zdravila(citostatiki, antibiotiki)
  • · druge kemične snovi(etanol, metanol, svinec, CO)

 

Eksogeni toksični dejavniki:

 

  • · mamila
  • · strupene gobe
  • · insekticidi





Kdaj nastane primarna in kdaj sekundarna dehidracija?

PRIMARNA DEHIDRACIJA nastane zaradi pomanjkanja vode v okolju, motenj požiranja, duševne motnje, koma; ekstremno potenje(­ tel.temp., ­ temp.okolja)

Posledice: žeja, oligurija, psihične motnje in smrt(7-10 dan)

SEKUNDARNA DEHIDRACIJA = pomankanje/izguba Na

Zaradi hude driske, ekstremno bruhanje.

Posledice: zniža se osmotski tlak tekočine v medceličnem prostoru, hemokoncentracija in smrt v hipovolemičnem šoku.

 

207. Kombinacija primarne in sekundarne dehidracije:

  • · pomankanje/izguba vode in Na.

 

 

 

 

 

 

242. Katera je 2 stopnja opekline?

VAZODILATACIJA(C.ERYTHEMATOSA)                     1.st

Regeneracija

EKSUDACIJA(C.BULLOSA)                                             2.st

 

 

NEKROZA(C.ESCHORIOTICA)                                        3.st

 

Reparacija

ZAOGLENITEV(C.CARBONIFICATIO)                           4.st.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PATOLOGIJA

 

1.VRESTE KRONIČNRGA VNETJA:granulomsko,negranulomsko
2.FAZE CELJENJA:samo za naštet
3.KAJ JE ASPIRACIJSKA CITOLOGIJA
4.REZLIKE MED MALIGNO IN BENIGNO NOVOTVORBO

POSLEDICA INFARKTA
KAKO SE ŠIRI MALIGNOM (invadira)

 

ZA OBKROZIT:

1. POVEČANJE VOLUMNA CELIC, BREZ POMNOŽEVANJA, obkrožit je bilo potrebno
HIPERTROFIJO
2. ZMANJŠANJE ORGANA OZ. SE NI RAZVID DO KONCA, nekaj takega…., OBKROŽIT MORAŠ
-HIPOPLAZIJO
3. KDAJ SE PIOVEČA SRČNA MASA, obkrožiti SI MORAL MED ATROFIJO, HIPERTROFIJO…
nisem sigurna kaj sem obkrožila in kaj je prav…
4.  Nekaj o moščobni metamorfozi.
5.skrčenje celic pri nekrozi – okrožiš PIKNOZA
6. KEMIČNI POSREDNIKI – histamin
7.iz kje izvira sarkom:  za obkrožit je bilo, maščobno tkivo, kita, mišično
tkivo BOOO, NISEM VEDLA KAJ OBKROŽIT.
8. RAZLIČNA VELIKOST IN OBLIKA TUMORSKIH CELIC IN NJIHOVIH JEDER, OBKROŽIŠ
polimorfija
9. Kaje je ateroskleroza- obkrožič lezija v tuniki intimi
10. dejavniki tromboze, obkrožič motnje v toku krvi
11. kakšna je rast malignega tumorja, obkrožiš endofitična
12. pri kroničnem vnetju NE PRIDEJO: obkrožiš neutrofilci
13. Nekaj o posmrtnem strdku
ostale se ne spomnem

 

ZA NAPISAT:

1.PRIMARNA CELJENJE RAN po vrstnem redu naštej!
2.LOČIMO DVA KRONIČNA VNETJA, KATERA!
3. KAJ JE ASPIRACIJSKA CITOLOGIJA
4.RAZLIKA MED BENIGNIM TUMORJEM IN MALIGNIM TUMORJEM
5. RAZLIKA MED STABILNIM IN NESTABILNIM ATEROSKLEROTIČNIM PLAKOM.

Razlika med benignim in malignim tumorjem ?

Kaj je igelna biopsija ?

Celjenje rane?

Ostalih se ne spomnim bilo je pa še okoli 20 vprašanj za obkrožit.

***Ne vem tocno po vrsti in tocnih vpr., nekako po spominu se spomnim  naslednja:
– napisi 5 stopenj pri celjenju rane
– napisi vrste kronicnega vnetja ( 2 vrsti )
– napisi razlike med benignim in malignim tumorjem
– napisi kaj je aspiracijska citologija in zakaj se uporablja
– napisi razlike med stabilnim in nestabilnim aterosklerotičnim plakom

 

 

1. faze celjenja rane. Za napisat 5 faz po vrsti kot si sledijo.

2.Razlika med benigno in maligno novotvorbo. Za odgovoriti.

3.Stabilni in nestabilni plak. Razlike .

 

1. razlika med benignimi in malignimi tumorji
2. opiši celjenje rane po vrsti
3. kaj je aspiracijska citologija
4. razlika med stabilnim in nestabilnim tlakom
5. sarkom (nekaj od tega–kaj je –ne vem točno kaj)
6. prehajanje levkocitov
7. delitev kroničnega vnetja

 

 

rednih…!!

 

  1. kaj je hiperplazija
  2. kaj je disimilirano
  3. kaj je akutno
  4. kaj je kronično
  5. kaj pomeni generalizirano
  6. za obkrožit kdo je večij potencial za AMI
  7. kam gre ponavadi strdek iz GVT-gre v pljuča
  8. zakaj nastane strdek- zaradi turbolentnosti krvi j e potrebno obkrožiti
  9. vse od novotvorb benigne maligne to si preberi
  10. kdaj vzorec ki je namenjen za histološko preiskavo ni uporaben
  11. kdaj pomislimo na smrt celice

 

1.povečanje volumna celic. brez pomnoževanja – hipertrofija

2.zmanjšanje organa oz se ni razvilo do konca – hipoplazija

3.skrčenje celic pri nekrozi – piknoza

4.kemični posrednik – histamin

5.različna velikost in oblika tumoralnih celic in njihovih jeder – polimorfija

6.kaj je ateroskleroza – lezija v tuniki intimi

7.dejavniki tromboze – motnje v toku krvi

8.kakšna je rast malignega tumorja – endofitična

9.pri kroničnem vnetju ne pridejo – neutrofilci

10.kam gre ponavadi strdek iz GVT – v pljuča

11.zakaj nastane strdek – zaradi turbolentnosti krvi

 

1. Razlika med eksudatom in transudatom

2. Kaj je sarkom

3. Kaj NI značilno za angino pektoris(ishemija, bolečina, pa še neki je blo)

4. Sistemski znaki vnetja

5. Zarodek ki se ne razvije do konca(kako se reče temu)

6. Kako se širi malignom.

7. Narisat aterosklerotični plak plus označit

8. Zakaj nastane strdek

9. Hipertrofija

10. Razlika med likvefakcijsko nekrozo in koagulacijsko

11. Neki glede celične smrti

12. Regenracija

13. Kateri ne spada med tumorje(adenon,papilon, limfon pa še neki je blo)

14. Posledica pljučne embolije

15. Ateroskleroza (blo je za obkrožit: lezija v tuniki intimi)