- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego kirurškega bolnika

1. Kontaminacija, kolonizacija in okužba rane

– kontaminacija rane
– prisotnost bakterij brez razmnoževanja
– kolonizacija rane
– razmnoževanje bakterij v rani brez odgovora gostitelja
– okužba rane
– vdor bakterij v zdravo tkivo, razmnoževanje ter odgovor gostitelja

2. Dve tehniki za preprečevanje okužb

– namen
– preprečitev kontaminacije
– zaščita pacienta pred pooperativno okužbo
– aseptična tehnika
– skupina postopkov, ki preprečujejo vdor mikrorganizmov iz okolja
– sterilna tehnika
– skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdržujemo sterilnost potrebnih predmetov ali površine

3. Pozitivne strani vlažnega celjenja ran

– rehidracija tkiva
– hitrejši potek vnetne faze (več makrofagov)
– hitrejše in povečano nastajanje kolagena, endotelijskih celic
– povečana in hitrejša angiogeneza
– pospešeno potovanje epitelijskih celic
– vzdrževanje kislega pH
– zmanjšana bolečina v rani ter ob prevezi
– manj prevez
– manjša nevarnost okužbe rane
– hitrejše in lažje čiščenje rane ter odstranjevanje odmrlih delov

4. Sodobne obloge

– lastnosti
– se ne lepi na rano
– je nepropustna za mikroorganizme
– zagotavlja vlažno okolje ob istočasnem odstranjevanju odvečnega eksudata
– zagotavlja toplotno izolacijo
– je netoksična in ne povzroča alergij
– je za pacienta udobna
– ščiti rano pred poškodbami
– zmanjša pogostost prevez
– je cenovno ugodna
– ima dolgo življenjsko dobo
– je primerna za bolnišnično in izven bolnišnično uporabo

– sposobnost zmanjšanja neprijetnega vonja
– zmanjševanje bolečine
– izmenjava plinov
– v rani ne razpade in se lahko ter v celoti odstrani
– omogoča stik obloga-rana
– zagotavlja hitro in kozmetično sprejemljivo zacelitev
– omogoča lokalno aplikacijo kemoterapevtikov

– razdelitev glede na stik z rano
– primarne obloge – pridejo v stik z rano (zapolnitev celotne površine rane!)
– sekundarne obloge – pritrdijo primarno oblogo in vsrkavajo izločke
– materiali za pritrditev

– razdelitev glede na prevladujoče lastnosti
– poliuretanski filmi
– vpojne nelepljive obloge z lepilnim robom, obliži
– vpojne slabo lepljive obloge
– nelepljive kontaktne mrežice
– hidrokoloidi
– poliuretanske pene
– hidrokapilarne obloge
– alginati
– hidrogeli
– obloge z dodatki
– obloge z mehkim silikonom
– obloge s kolagenom
– resorbtivne obloge
– obloge za zmanjševanje nastajanja brazgotin
– sredstva za zaščito okolice rane

– izbira obloge je odvisna od
– rana: tip, velikost, okužba, izloček, okolica, bolečina, krvavitev…
– lastnosti materialov: vpijanje, prilagodljivost, zmanjševanje bolečine, prepustnost za pline, netoksičnost…
– splošno stanje pacienta: gibljivost, občutljivost na material, lastnosti kože, kontinenca…

5. Vakumska metoda

– vacuum assisted closure therapy (VAC)
– zaprt sistem z negativnim pritiskom
– zmanjša stistnjenost okolnega tkiva
– izboljša prekrvljenost ležišča rane
– stimulira nastajanje granulacijskega tkiva
– zelo pospeši proliferativno fazo celjenja

6. Kronična bolečina

– vpliva na celotno življenje pacienta in njegove okolice
– simptomatika akutne bolečine traja daljši čas (3 do 6 mesecev)
– akutni proces ni ozdravljiv (npr. malignom – kronična bolečina že po enem mesecu)
– ni več znakov vzdraženosti živčnega sistema – adaptacija

– zdravljenje – elastomer črpalke
– balon – v njem zdravilo – krčenje – kontinuirano dovajanje določenih količin zdravila
– različni načini vnosa: port, i.v . kateter, s.c. kanila
– črpalka deluje brez zunanjega vira energije – pacient jo lahko nosi obešeno okrog vratu
– obliži za transdermalno vsrkavanje analgetikov (Durogesic – fentanyl)

7. Protibolečinska črpalka

– patient controlled analgesia (PCA)
– pacient si s pritiskom na gumb aplicira odmerek zdravila
– preko črpalke dobiva različne analgetske mešanice – vnaprej količinsko omejene – ne more dobiti prevelikega odmerka zdravila
– ni časovnega presledka – začutenje bolečine – apliciranje zdravila
– pacientu nudi občutek varnosti in vključenosti v proces zmanjševanja bolečine

8. Tekočinska bilanca opečenega pacienta

– skrbno spremljanje vnosa in izgubo tekočine
– urna kontrola izločenih tekočin – urinski kateter z urinsko vrečko (urno merjenje diureze)
– izločanje tekočine z bruhanjem oz. kontrola vsebine, ki se nabere v vrečki pri razbremenilni nazogastrični sondi, blatom, znojenjem, krvavitvijo in dihanjem
– nadomeščanje izgube tekočin na ustrezen način
– per os: počasi, pogoste manjše količine tekočine (problem pri opeklinah v predelu obraza)
– parenteralno
– preko nazogastrične ali perkutane gastrične ali duodenalne sonde

9. Vsestranski učinki antibiotikov
/

10. Naloge MS pri op.

– op. ekipa razdeljena v dve skupini (vsi pred vstopom v op. sobo kirurško umijejo in razkužijo roke ter oblečejo sterilni op. plašč in rokavice)
– tisti, ki delajo neposredno v sterilnem območju (sterilna, umita ekipa)
– tisti, ki delajo v bližini tega območja (nesterilna, neumita, krožeča ekipa)
– umita, sterilna op. MS (scrub nurse)
– član sterilne ekipe
– kirurško umita in sterilno oblečena
– aktivno sodelovanje z operaterjem
– pripravi operativno polje in pacienta na op.
– pripravi in vzdržuje sterilno polje
– podaja kirurške inštumente in ostali material
– šteje in kontrolira inštrumente in obvezilni material
– nadzira sterilnost in asepso
– neumita, nesterilna, krožeča op. MS (circulating nurse)
– pomoč in opora pacientu in svojcem ob sprejemu
– skrb za učinkovito in varno ZN v celotnem obdobju
– dokumentiranje
– sodeluje pri kontroli in štetju materiala in inštrumentov
– komunicira s službami izven op. sobe
– oceni stanje pacienta takoj po op.
– predaja pacienta

11. Aktualna in potecialna negovalna diagnoza v medoperativnem obdobju.

– negovalni problemi
– strah
– občutek ogroženosti
– pomanjkanje specifičnega znanja
– neudobje
– znižana telesna temperatura
– občutek sramu
– nezadostna komunikacija
– občutek nemoči
– bolečina
– omejeno gibanje
– deficit v samooskrbi
– aktualna negovalna diagnoza
– občutek nemoči in zaskrbljenosti / premalo informacij in novo okolje / pacient je nemiren, zbegano opazuje delo zdravstvenih delavcev, sprašuje…
– potencialne ali prikrite negovalne diagnoze
– nevarnost okužbe operacijske rane / op., zmanjšana obrambna sposobnost telesa
– nevarnost poškodbe pri pacientih z implanti ali omejeno gibljivostjo ekstremitet / nameščanje v za op. določen položaj
– nevarnost poškodb / specifični položaj na op. mizi
– nevarnost nastanka RZP / dolgotrajno ležanje v prisilnem položaju
– nevarnost podhladitve / op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanjšanje telesne temperature
– nevarnost nizkega samospoštovanja / razgaljenje, podrejena vloga med pripravo in op.
– zvišana možnost električne poškodbe / neupoštevanje preventivnih ukrepov (nepravilno nameščene elektrode, mokra podlaga, dotik kože z mokro kovinsko podlago…)
– nevarnost poškodbe živcev / lega na op. mizi
– bolečina po op. / neustrezno vodeno kontinuirano lajšanje bolečine ter prelaganje in transporta pacienta

12. 6 najpogostejših zapletov pri operaciji:

– RZP (dolgotrajno ležanje v prisilnem položaju)
– podhladitev (op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanjšanje telesne temperature)
– okužba operacijske rane (op., zmanjšana obrambna sposobnost telesa)
– poškodba
– nameščanje v položaj za op. (pacienti z implanti, z omejeno gibljivostjo ekstremitet)
– specifični položaj med op.
– električna poškodba (neupoštevanje preventivnih ukrepov, nepravilno nameščene elektrode, mokra podlaga, dotik kože z mokro kovinsko podlago)
– poškodba živcev (lega na op. mizi)
– bolečina po op. (neustrezno vodeno kontinuirano lajšanje bolečine ter prelaganje in transporta pacienta)

13. Pacient z mavcem ali ekstenzijo

– ugotavljamo
– vsrta ekstenzije, položaj, uteži
– lokacija mavčeve opornice
– potreben položaj pacienta ali uda
– prekrvljnost uda
– intervencije
– pravilna namestitev pacienta, udov, ekstenzije
– merjenje pulza, opazovanje barve kože in toplote
– ali pacient čuti mravljince v udu, pekočo bolečino (nevarnost RZP)
– lajšanje bolečin (pravilen položaj, analgetiki)
– zaščita mavčeve oprnice pred umazanijo (kri, izbruhek, urin, blato)

14. Navodila pacientu z dokolensko mavčno oblogo pred odpustom domov

15. ZN drenov

– vrsta drenaže (GS, TK, TH dren)
– dreni v rani ali poleg rane
– dren v prsni ali trebušni votlini
– želodčna sonda, trajni urinski kateter
– posebnost drenaže
– aktivna, pasivna
– redivak, vrečka, sukcija
– priključimo na ustrezno vrečko ali drenažni sistem (torakalna sukcija)
– kontroliramo
– delovanje drenaže
– vsebina, količina, sestava, barva
– pazimo
– pacient ne odstrani drenaže, ne leži na drenu
– dreni prosti, dobro pritrjeni (ne smejo biti sitsnjeni, nategnjeni)
– upoštevanje gravitacije
– zbirna posoda, vrečka vsaj 50 cm pod nivojem pacienta

16. Plevrevak, na kaj mora biti MS pozorna

– namen
– čim hitrejše in popolno razširjenje oz. ekspanzija pljuč
– izpraznitev tekočine oz. zraka in plevralnega prostora
– torakalni den na sukcijo in vlek
– zbiralna komora – zbiralnik za vsebino, izčrpano iz plevralne votline
– redukcijski ventil ali podvodna drenaža – nepovratna valvula (zrak teče le v smeri proti zbiralniku)
– kontrola sukcije – višina vode določa negativni tlak, ki želimo doseči v plevralni votlini (pri odraslih največ 20 cm vodenga stolpca)
– vloga MS
– informiranje pacienta
– opazovanje in beleženje količine in kvalitete drenirane tekočine (upoštevamo pri tekočinski bilanci)
– fiksacija drena
– opzovanje vbodnega mesta in previjanje po aseptični metodi
– kontroliranje delovanja sukcijske drenaže
– kontroliranje delovanja subakvalne drenaže
– dolivanje redistilirane vode v redukcijko komoro
– skrb za prehodnost drena (ev. koagul) – molzenje v smeri proti zbiralniku
– skrb, da je plevrevak vsaj 50 cm pod nivojem prsnega koša
– skrb, da se plevrevak ne prevrne
– skrb, da dren ni upognjen in da pacient ne leži na njem
– skrb, da dren teče naravnost
– pokretnemu pacientu razložimo, kako odklopi plevrevak od injektorja
– poslušanje pacienta

17. Kalij


– kalij
– glavni kation v celicah
– v celice vstopa pri izgradnji tkiv (anabolizmu), spreminjanju glukoze v glikogen
– iz celic izstopna pri razgradnji tkiv (katabolzmu) – poškodbe, dehidracija, stradanje
– normalna koncentracija v serumu 3,5 do 5 mEq/L
– hipokaliemija
– vzroki
– zmanjšan vnos K
– povečana izguba K (↑ aldesteron – diuretik, odstranjuje K, travme, opekline)
– stanja, ki povzročajo večjo diurezo
– umik K v celice (zdravljenje acidoze, metabolična alkaloza)
– simptomi
– mišična slabost, neješčnost, navzeja, bruhanje
– zmanjšani refleksi, zaspanost
– srčna aritmija, spremembe v EKG
– hudo ali dolgotrajno pomanjkanje (ohlapna paraliza, poškodba ledvic, paralitični ileus, srčni zastoj)
– hiperkaliemija
– vzroki:
– povišan vnos K, ledvice ne morejo izločiti
– odpoved ledvic
– pomanjkljivo delovanje nadledvične žleze
– večji izstop K iz celic pri poškodbah
– metabolična acidoza
– simptomi
– navzeja, bruhanje, diareja, kolike
– srčna aritmija, spremembe v EKG
– otrplost, odrevenelost, mravljinci
– dolgotrajno zvišan kalij (ohlapna paraliza, srčni zastoj, anurija).

18. Mehanizmi pri acido-bazičnem ravnovesju (3 alineje)

– uravnovešenje s pomočjo izravnalnih sistemov (puferji) v celični in izvencelični tekočini
– izločanje kislih in alkalnih snovi skozi ledvice
– izločanje CO2 skozi pljuča

19. Pufer in njegova vloga

– snov, sestavljena iz slabe kisline ali baze in iz visoko ionizirane soli iste kisline ali baze
– z njegovo pomočjo organizem kemično veže presežek H in OH ionov – preprečuje hitre in velike pH odmike

– hemoglobin (najučinkovitejši kislinski moderator v krvi)
– ogljikova kislina
– bikarbonati

20. Razdelitev op. po lokaciji, obsegu in namenu

– lokacija
– zunanje (koža, podkožje)
– notranje (telesna notranjost)
– glede na mesto posega
– obseg
– majhne (lokalna anestezija)
– velike (splošna anestezija)
– namen
– diagnostične – odkrivanje vzrokov z biopsijo ali eksplorativno laparotomijo
– kurativne – odstranitev obolelega organa
– regenerativne (obnovitvene) – utrditev oslabelega podorčja
– paliativne – ublažitev bolečine brez odprave vzroka
– kozmetične – popravljanje videza

21. Priprava pacienta pred op. v op. bloku

– preverjanje identitete pacienta (identifikacijska zapestnica)
– preverjanje pisnega soglasja za anestezijo in op.
– preverjanje kontrolnega lista predaje
– ali je tešč
– ali ima izpraznjen sečni mehur
– ali so odstranjeni zobna proteza, nakit, ličila, lak na nohtih, druge proteze, očala, leče, slušni aparat
– prisotnost bolečine in ocena po VAS
– alergije, spremljajoče bolezni
– prejeta premedikacija, tromboprofilaksa in druga zdravila
– opozorila in druga pomembna sporočila
– priprava pacienta na op.
– namestitev pacienta na op. mizo
– ustrezen položaj z upoštevanjem preventivnih ukrepov za preprečevanje nastanka komplikacij: RZP, poškodba živca, poškodba sklepov ali implantatov
– pritrditev pasov
– namestitev nevtralne elektrode
– priprava na anestezijo in op.

22. Dejavniki, ki vplivajo na psihično stanje pacienta pred op.

– splošni
– strah pred neznanim
– strah pred izgubo kontrole
– strah pred izgubo ljube osebe
– ogrožena spolnost
– sprememba videza
– invalidnost
– posebni
– maligno obolenje
– anestezija
– umiranje
– bolečina

23. Psihična in fizična priprava pacienta na op.

– fizična priprava
– kondicijska priprava
– postopki v zvezi z ev. kroničnimi boleznimi
– preoperativne preiskave
– dieta
– priprava prebavnega trakta
– čiščenje širokega črevesa pred op.
– priprava kože

– psihična priprava
– timsko delo – operater, anesteziolog, MS
– pogovor s pacientom in svojci
– pojasnila in razlaga o posegih, postopkih, pripomočkih
– poučevanje o pravilnem dihanju, izkašljevanju, gibanju
– zagotavljanje varnosti in dobrega počutja

24. Premedikacija

– priprava na anestezijo – zmanjša strah in pacienta psihično pripravi na op.
– zvečer pred op. sredstvo za pomiritev in spanje
– če dobiva analgetike, 4 ure pred premedikacijo – pretirana sedacija
– uvod v anestezijo
– 45 do 90 minut pred posegom
– zmanjša strah, olajša uvod v anestezijo in njeno vzdrževanje
– zmanjšuje nezaželene reflekse med anestezijo
– zmanjšuje izločanje sline in sekreta v dihalnih poteh
– blokira n. vagus
– zdravila
– sedativi – hipnotiki
– narkotiki
– antianksiotiki
– nevroleptiki
– vagolitiki

25. Najnovejše smernice za zmanjšanje pojavnosti pooperativnih okužb.

– preprečevanje intrahospitalnih infekcij
– umivanje in razkuževanje rok
– organizacija službe za preprečevanje bolnišničnih okužb (komisija: zdravnik, MS, farmacevt, predstavnik tehničnih služb in sterilizacije)
– strokovno izvedba ZN
– strokovno izvedeni diagnostično-terapevtski posegi
– pravočasna izolacija pacienta
– predpisana menjava oblačil in predpasnika
– strogo nadzorovana antibiotična terapija in profilaksa
– nadzorovano in sterilno izvajanje sterilizacije
– ciljana dezinfekcija
– strokovni postopki čiščenja
– strokovna izobraženost, higienska zavest, odgovornost in disciplina
– nadzor nad nemedicinskimi dejavnostmi

26. Pooperativne težave in komplikacije.

– pooperativne krvavitve
– takoj ali 1 do 2 dni po op.
– terapija: na površini rane ali pod kožo – kompresijski povoj, obtežilna vreča peska, večje – operativno
– hematom
– po nekaj urah ali 2 dni po op.
– preprečevanje: drenaža, obtežilna vreča peska
– terapija: največkrat resorbira, včasih potrebna op.
– bruhanje
– zapora v prebavilih, peritonitis, ileus, predoziranje digitalisa
– preprečevanje: želodčna sonda (pred ali med op.)
– terapija: sonda, antiemetiki, odstranitev vzroka
– infekcija rane
– nesterilna tehnika pri prevezovanju…
– 3 do 7 dni po op.
– znaki: bolečina, rdečina, oteklina, zvišana TT
– preprečevanje: aseptična tehnika
– terapija: odprtje rane, ugotovitev vrste bakterij, antibiotik po antibiogramu, izpiranje rane, podpiranje pacientove kondicije in odpornost
– pljučnica
– 3 do 5 dni po op.
– pacienti, ki slabše dihajo
– uroinfekt
– 2 do 5 dni po vstavitvi katetra
– pacienti, ki imajo vstavljen trajni urinski kateter
– preprečevanje: izogibanje kateterizaciji, aseptična tehnika
– terapija: antibiotik, uroantiseptik
– flebitis
– mesto vstavitve perifernega kanala
– po 3 do 5 dneh
– preprečevanje: aseptična tehnika
– trombembolija
– delirij
– do 4 dni po op.
– preprečevanje: ugotavljanje možnosti glede na anamnezo
– terapija: sedativi, ev. IT
– pooperativna psihoza
– psihiatrični, starejši sklerotični pacienti, hipotonija, hipoksija, hipokaliemija, poškodba možgan
– prve dni po op.
– preprečevanje: redna kontrola cirkulatornega in respiratornega stanja, vzdrževanje elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja
– terapija: sedativi, pogovor
– parotitis
– nazadostna ustna higiena, predvsem če že prisoten infekt v ustih ali suha usta
– 5 do 7 dni po op.
– preprečevanje: pogosta ustna nega, vlaženje ust
– terapija: ev. antibiotik
– popušanje šivanih anastomoz na prebavilih
– znaki: bolečina v trebuhu, zvišana TT, meteorizem, zanki peritonitisa
– 5 do 10 dni po op.
– preprečevanje: temeljito perioperativno čiščenje črevesja
– terapija: karenca, lahko zaceli spontano z drenažo in parenteralno infuzijo, ev. op.
– stresni ulkus
– stresna situacija
– znaki: akutna krvavitev iz želodca
– nekaj dni po op. – preden pacient začne uživati hrano
– preprečevanje: pomiritev, zmanjšanje tesnobe, strahu, lajšanje bolečin, ustrezna zdravila
– terapija: endoskopska ali op. ustavitev krvavitve
– abdominalna napetost – zastoj plinov
– intraabdominalni absces
– 1 do 2 tedna po op.
– terapija: drenaža, ev. op. odstranitev
– brazgotinska kila
– granulom neresorbiranega šivanega materiala
– maščobna embolija
– RZP
– obstipacija
– dehiscenca rane

27. Vzroki za retenco urina po op.

– ležeč položaj
– mirovanje
– živčnost, nesproščenost, napetost
– bolečina
– anestetiki (zmanjšan občutek za odvajanje)
– narkotiki (zmanjšan občutek za poln mehur)
– op. medenice (motnje v inervaciji mišic mehurja, lokalni edem, mehanične ovire v uretri)

– prva mikcija 6 do 8 ur po op.
– prva mikicja 200 do 300 ml (normalno 1500 ml) – vnos 2000 do 3000 ml
– izguba tekočine med op.
– povečana sekrecija ADH
– normalizira navadno 48 ur po op.

28. Podpiranje celjenja rane.

– ustrezna prehrana
– proteini (tvorba kolagena)
– C vitamin (tvorba kolagena, vzdrževanje celovitosti kapilarne stene), A vitamin (epitelizacija) D vitamin? (celjenje kosti)
– ukrepi za pospeševanje cirkulacije: zgodnja aktivnost (obračanje, posedanje, vstajanje)
– aktivnosti za zadostno oksigenacijo: dihalne vaje, učinkovito izkašljevanje
– izogibanje protivnetnim zdravilom – steroidi (zavirajo destruktivno, prolifarativno in maturacijsko fazo – zmanjšuejo sintezo beljakovin, zavirajo epitelizacijo)
– preprečevanje okužbe
– menjava preveze
– aseptična tehnika
– prekrivanje mokrih obvez
– izpiranje okužene rane – odstranitev tujkov (prekomerno vnetje, pogoji za razvoj okužbe, zavirajo celjenje)
– vzdržujemo drenažo (zastajanje sekreta zavira celjenje)
– vzdržujemo ustrezno mikroklimo – temperatura

29. 4 simptomi, ki vplivajo na obtočila in dihala, pri povečanem naporu