{"id":1046,"date":"2009-12-18T14:54:23","date_gmt":"2009-12-18T13:54:23","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1046"},"modified":"2010-06-01T09:44:00","modified_gmt":"2010-06-01T08:44:00","slug":"dermatovenerologija-vaja-natancna-dermatologija-derma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/dermatovenerologija-vaja-natancna-dermatologija-derma\/","title":{"rendered":"Dermatovenerologija vaja natan\u010dna"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

\"zgradba-koze-koza-zgrajena-derma\"<\/strong><\/p>\n

1. ZGRADBA KO\u017dE PO PLASTEH KO\u017dE<\/strong><\/p>\n

Ko\u017ea<\/strong> je najve\u010dji organ oziroma \u010dutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu. Po povr\u0161ini je najve\u010dji organ, po te\u017ei pa najte\u017eji. Pri odraslem \u010dloveku meri do 2 m\u00b2 in tehta do 10 kg. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Slu\u017ei za razmejitev telesa od okolice, kot \u0161\u010dit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, …<\/p>\n

Ponekod je debelej\u0161a, drugod pa zelo tanka. Barva ko\u017ee je odvisna od prekrvavitve, koli\u010dine pigmenta in debeline. V o\u017ejem pomenu lo\u010dimo vrhnjico<\/strong> (epidermis) in debelej\u0161o usnjico<\/strong>. Ko\u017ei pripada \u0161e podko\u017eje<\/strong>, ki ve\u017ee ko\u017eo na podlago.<\/p>\n

H ko\u017ei \u0161tejemo \u0161e lase in dlake, nohte ter \u017eleze lojnice in znojnice.<\/p>\n

Vrhnjica<\/strong><\/p>\n

Vrhnjica (ali epidermis) je zunanja plast in je iz ve\u010dskladnega plo\u0161\u010datega epitelija. Je razli\u010dno debela; najdebelej\u0161a je na dlani in podplatu. Osnovno plast celic imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti povr\u0161ni, poro\u017eenevajo in se lu\u0161\u010dijo (ro\u017eevinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment melanin, ki globlje dele ko\u017ee \u0161\u010diti pred ultravijoli\u010dnimi \u017earki. Na povr\u0161ini je poro\u017eenela plast sestavljena iz celic, ki odmirajo; nimajo ve\u010d jedra, vsebujejo pa beljakovino keratin. Ta plast ne prepu\u0161\u010da vode, zato telo varuje pred izsu\u0161itvijo, zadr\u017euje telesno toploto in tudi prepre\u010duje vdor bakterij v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z difuzijo. Hrana prehaja od ustnice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje \u017eil (ni prekrvavljena).<\/p>\n

Usnjica<\/h4>\n

Usnjica (ali dermis) je najmo\u010dnej\u0161a plast ko\u017ee, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz \u010dvrstega in elasti\u010dnega veziva, zaradi katerega je ko\u017ea hkrati \u010dvrsta in pro\u017ena. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih \u017eil in mezgovnic. V prepletih je lahko shranjena ve\u010dja koli\u010dina krvi, zato je ko\u017ea pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi \u0161tevilne \u017eleze znojnice in lojnice, lasje in dlake, \u017eivci in \u010dutilna telesca, ki posredujejo ob\u010dutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.<\/p>\n

Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajo\u010do cevko, lasni me\u0161i\u010dek. Na njegovem dnu je odebeljena lasna \u010debulica, v katero se vgreza papila z \u017eilami in \u017eivci. Iz \u010debulice zraste lasni koren, ki proti povr\u0161ini ko\u017ee prehaja v lasno steblo. V lasni me\u0161i\u010dek vodi izvodilo \u017eleze lojnice, ki s svojim izlo\u010dkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je gladka mi\u0161ica (mi\u0161ica naje\u017eevalka), ki pri kr\u010denju je\u017ei lase oziroma dlake.<\/p>\n

V usnjici so tudi \u017eleze znojnice, ki na povr\u0161ino ko\u017ee izlo\u010dajo znoj. So povsod v ko\u017ei, vendar so naj\u0161tevilnej\u0161e na \u010delu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemi\u010dni sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje \u0161e se\u010dnino in se\u010dno kislino ter ma\u0161\u010dobne kisline, zaradi katerih je zna\u010dilnega vonja. Zato ko\u017eo pri\u0161tevamo med pomo\u017ena izlo\u010dala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.<\/p>\n

\u010cutilna telesca<\/h4>\n

V usnjici so \u010dutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (\u010dutilna) \u017eiv\u010dna vlakna, ki vzburjenja prevajajo v mo\u017egansko skorjo. Najpomembnej\u0161a telesca v ko\u017ei so: Paccinijeva telesca<\/strong>, ki so ovalne oblike in le\u017eijo globlje v usnjici. Ob\u010dutljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca<\/strong> so tudi ovalne oblike, toda manj\u0161a od prej\u0161njih. So tik pod povrhnjico in posredujejo ob\u010dutke mehanskega pritiska in dotika. Krausejeva telesca<\/strong> so podobna Paccinijevim in posredujejo ob\u010dutke mraza. Prosti \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di, ki segajo v bradavi\u010daste izrastke (papile) in vrhnjico, pa posredujejo ob\u010dutke bole\u010dine in temperature.<\/p>\n

Podko\u017eje<\/h3>\n

Podko\u017eje (subkutis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in ve\u010d ali manj ma\u0161\u010dobe, ki prepre\u010duje oddajanje toplote in tudi varuje globlje le\u017ee\u010de organe pred mehanskimi vplivi (udarci…).<\/p>\n

FUNKCIJA KO\u017dE<\/strong><\/p>\n

Slu\u017ei za razmejitev telesa od okolice, kot \u0161\u010dit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, …<\/p>\n

2. SPREMEMBE KO\u017dE<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Eflorescence (E)<\/strong> so osnovne bolezenske spremembe na ko\u017ei ali vidnih sluznicah, ki so vidne s prostim o\u010desom.<\/p>\n

Vrste eflorescenc: <\/strong>
\nPo nastanku lo\u010dimo:
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0primarne E, ki so direktna posledica bolezenskega procesa v ko\u017ei in imajo od svojega nastanka naprej svojo zna\u010dilno obliko, npr. pri herpesu \u2013 mehur\u010dek napolnjen z bistro teko\u010dino
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0sekundarne E, ki se razvijejo iz primarnih v poteku bolezni ali med zdravljenjem npr. pri herpesu mehur\u010dek z gnojno vsebino, razjeda na ko\u017ei po razpoku mehur\u010dka, krasta.<\/p>\n

Po lokalizaciji na ko\u017ei so lahko:<\/strong>
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0posami\u010dne \u2013 solitarne ali \u0161tevilne \u2013 multiple (npr. izpu\u0161\u010daj na ko\u017ei \u2013 eksantem, na sluznici \u2013 enantem)
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0na enem mestu \u2013 lokalizirane ali po vsej ko\u017ei \u2013 generalizirane
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0zajamejo vso ko\u017eo \u2013 difuzne (eritem \u2013 difuzno raz\u0161irjena rde\u010dina)<\/p>\n

Makula (made\u017e, pega) <\/strong>
\nOd zdrave ko\u017ee se lo\u010di le po barvi. Vzrok zanjo so bolezenske spremembe v vrhnjih plasteh ko\u017ee.<\/p>\n

Plak<\/strong> \u2013 od makule se lo\u010di samo po velikosti, je ve\u010dji (tudi nad nivojem ko\u017ee)<\/p>\n

Papula (bun\u010dica) <\/strong>
\nDefinicija: je najpogostej\u0161a E. na ko\u017ei in nastane zaradi kopi\u010denja celic v ko\u017ei.Velika je do 1 cm.<\/p>\n

Nastane zaradi pove\u010danja epidermalnih ali drugih celic. Razen celic nima druge vsebine.
\nNoduli so ve\u010dji, globlji in tr\u0161i kot papule.<\/p>\n


\nUrtika (koprivka) <\/strong><\/strong>
\nDefinicija: je plo\u0161\u010data, mehka vzbrst, ki nastane zaradi vnetne otekline v zgornji plasti usnjice (lokalno kopi\u010denje teko\u010dine v povrhnjih delih dermisa). Pojavi se hitro in po nekaj urah izgine, zna\u010dilno je, da mo\u010dno srbi.<\/p>\n

Vezikula (mehur\u010dek) <\/strong>
\nDefinicija: mehur\u010dek, napolnjen z bistro teko\u010dino, ko je lahko tudi krvava, nastal zaradi lokalnega kopi\u010denja medceli\u010dne teko\u010dine.<\/p>\n

Bula (mehur)<\/strong> je ve\u010dja vezikula. Je praviloma ve\u010dja od fi\u017eola.<\/p>\n

Pustula (gnojni mehur\u010dek)<\/strong> je kot vezikula, le da je v njej motna, gnojna teko\u010dina.<\/p>\n

Skvama<\/strong> \u2013 Luska, ki nastane zaradi nepravilne karatizacije. Lahko so drobne ali ve\u010dje in debele.<\/p>\n

Krasta<\/strong> \u2013 Nastane iz posu\u0161enega sekreta, prekriva erozije in ulceracije.<\/p>\n

Ragada (razpoka) <\/strong>
\nje razpoka v ko\u017ei, ki nastane, \u010de je raztezanje ko\u017ee ve\u010dje od njene elasti\u010dnosti.<\/p>\n

Fisura<\/strong> \u2013 Razpoko na sluznici imenujemo fisura<\/p>\n

Erozija<\/strong> (plitva razjeda)\u00a0 \u2013 je plitev defekt, ki sega do epidermalno \u2013 dermalne meje. Dno je vle\u017eno in obi\u010dajno ne krvavi.<\/p>\n

Ulkus <\/strong>(rana, razjeda.) je defekt ko\u017ee, ki sega v podko\u017eje ali globlje. Razvije se na bolni ko\u017ei, npr. po razpadu tumorja v ko\u017ei, po\u0161kodbe, slabe prekrvavitve.<\/p>\n

3. SISTEMSKA TERAPIJA<\/strong><\/p>\n

Kortikosteroidi <\/strong>\u2013 \u0161irok spekter u\u010dinkov, v dermatologiji izkori\u0161\u010damo protivnetno in imunosupresivno delovanje.<\/p>\n

Indikacije:<\/strong>
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0preob\u010dutljivostne reakcije \u2013 anafilakti\u010dni \u0161ok, angioedem, huda akutna urtikarija in kroni\u010dne idiopatske (nastane zaradi neznanega vzroka ali neodvisno od drugih bolezni) urtikarije
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0avtoimunske bulozne dermatoze
\n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0druge avtoimunske bolezni \u2013 sistemski lupus eritematozus, dermatomiozitis, druga sistemska obolenja veziva, vaskulitis<\/p>\n

Antibiotiki <\/strong>–\u00a0 pogosto uporabljeni pri zdravljenju ko\u017enih obolenj, za zdravljenje razli\u010dnih primarnih ali sekundarnih oku\u017eb ko\u017ee (folikulitis, erizipel, impetigo, piodermiziranih sprememb), spolno prenosljivih oku\u017eb in razli\u010dnih obolenj notranjih organov, ki se odra\u017eajo na ko\u017ei. Praviloma se zdravi ciljano \u2013 glede na povzro\u010ditelja oku\u017ebe in na izvid antibiograma.<\/p>\n

Retinoidi, Imunosupresivi, Antimetaboliti in citotoksi\u010dna zdravila, Sistemski Antimikotki, Metrotreksat, Ciklosporin. <\/strong> <\/strong><\/p>\n

4. MIKROSPORIJA<\/strong><\/p>\n

Mikrosporija<\/strong> je ko\u017ena bolezen doma\u010dih \u017eivali, \u0161e posebej ma\u010dk in psov. Prenosljiva je tudi na ljudi, vendar se jo da zdraviti.<\/p>\n

Mikrosporija je nalezljiva ko\u017ena bolezen (dermatofitija). Spada v skupino zoonoz, to je bolezni, ki so nevarne ljudem in \u017eivalim in se po naravni poti prena\u0161ajo z \u017eivali \u2013 vreten\u010darjev na ljudi in obratno. Najpogosteje se pojavi pri ma\u010dkah, psih in konjih. Redkeje pri ovcah in le izjemoma pri perutnini. Bolezen je nevarna ljudem, ma\u010dja in pasja zlasti otrokom, konjska njihovim oskrbovalcem.<\/p>\n

Etiologija: Mikrosporiaza spada med dermatomikoze \u2013 bolezni, ki jih povzro\u010dajo glivice iz rodu Microsporum<\/em>.<\/p>\n

So visoko specializirane plesni, ki jih imamo lahko za obligatne parazite. Te plesni imajo mo\u010dno afiniteto za keratinsko substanco in tudi sposobnost za raztapljanje te snovi (keratinoliti\u010dna sposobnost). Prav ta lastnost jim omogo\u010da \u017eivljenje na ko\u017ei in na njenih ro\u017eevinastih tvorbah.<\/p>\n

Dermatofiti \u017eivijo na odmrlih oro\u017eenelih celicah \u017eivega organizma in ne vra\u0161\u010dajo v \u017eiva tkiva, vendar so le vezani na \u017eiv organizem v keratinskih snoveh, ki so \u017ee odpadle z organizma, ne \u017eivijo dolgo.<\/p>\n

Diagnostika:<\/strong><\/p>\n

Bolezen se lahko diagnosticira na podlagi pregleda \u017eivali z Woodovo lu\u010djo. \u017dari\u0161\u010da v zatemnjenem prostoru pod W. lu\u010djo fluorescirajo zelenkasto.<\/p>\n

Ker je bolezen na seznamu bolezni, proti katerim moramo ukrepati po zakonu o veterinarstvu, je poobla\u0161\u010dena veterinarska organizacija ob sumu dol\u017ena potrditi ali ovre\u010di sum. \u0160teje se, da je bolezen potrjena, \u010de se dolo\u010di povzro\u010ditelj bolezni. Potrebna je mikolo\u0161ka identifikacija povzro\u010ditelja.<\/p>\n

Terapija:<\/strong><\/p>\n

\u010ce je bolezen potrjena, je potrebno omejiti gibanje oku\u017eenih \u017eivali, lo\u010diti bolne od zdravih, zdraviti \u017eivali in zagotoviti in vzdr\u017eevati primerne higienske razmere.<\/p>\n

Pse zdravimo sistemsko s tabletami griseofulvina ( 25-100mg\/kg telesne te\u017ee\/dan). Lokalne lezije pa zdravimo z lokalnimi antimikoti\u010dnimi preparati (mikonazol, klotrimazol).<\/p>\n

Pri ma\u010dkah je potrebno dnevno dozo (25-50mg\/kg telesne te\u017ee) razdeliti na dva dela.<\/p>\n

Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno \u0161e 2-4 tedne po prenehanju klini\u010dnih znakov oziroma po negativnih mikolo\u0161kih izvidih. Zdravljenje lahko traja 1-3 mesece.<\/p>\n

5. DRUGE GLIVI\u010cNE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n

DERMATOFITIJE<\/strong>
\nPovzro\u010dajo jih dermatofiti, s skupnim imenom jih poimenujemo tinea. Pri poimenovanju poleg imena tinea dodamo \u0161e mesto oku\u017ebe.
\nMicrosporija \u2013 microsporosis canis<\/p>\n

Bolezen ve\u010dinoma na ljudi prena\u0161ajo ma\u010dke, redkeje psi. \u017dari\u0161\u010da vidimo predvsem na odkritih delih ko\u017ee. So ostro omejena, okrogla, ro\u017enata, z izrazitim rde\u010dim robom. Sredi\u0161\u010de je bolj bledo. \u017dari\u0161\u010da se lahko zdru\u017eujejo, zmerno srbijo.<\/p>\n

Bolezen ugotovimo po anamnezi, klini\u010dni sliki, mikolo\u0161kem pregledu in pod Woodovo svetilko (zeleno za\u017earijo)
\nZa posamezno \u017eari\u0161\u010de zadostuje lokalno zdravljenje, ob raz\u0161iritvi sistemsko. Potrebna je epidemiolo\u0161ka prijava in ukrepi za prepre\u010devanje \u0161iritve.<\/p>\n

OKU\u017dBE S PLESNIMI<\/strong>
\nNajpogosteje prizadenejo nohte rok in nog. So zelo rezistentne na antimikotike, pogosto potrebna odstranitev nohta.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

6. HERPES ZOSTER<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Pasovec ali herpes zoster je virusno obolenje, pri katerem se pojavijo izredno bole\u010di ko\u017eni izpu\u0161\u010daji v obliki mehur\u010dkov, ki so napolnjeni s teko\u010dino. Ponavadi se pojavijo enostransko in na dolo\u010denem predelu ko\u017ee. Povzro\u010ditelj pasovca je virus varicella zoster<\/strong>, ki spada v skupino virusov Herpes. Za\u010detna oku\u017eba z virusom povzro\u010di norice; med prebolevanjem le-teh ve\u010dina virusov odmre, nekateri pa pre\u017eivijo, vstopijo v ganglije (\u017eiv\u010dne celice) in tam ostanejo ve\u010d let. Zmanj\u0161ana telesna odpornost je ponavadi vzrok, da se virus ponovno aktivira in tako lahko tudi po ve\u010d letih ponovno izzove bolezen. Aktivacijo virusa povzro\u010dijo tudi dolo\u010dene bolezni (Hodkinova bolezen, aids); zdravila, ki vplivajo na imunski sistem (imunosupresivi), vro\u010di\u010dna infekcijska obolenja, hormonske spremembe, menstruacija, stres, \u010dezmerno son\u010denje. Iz ganglijev se virus \u0161iri po \u017eiv\u010dni celici v predel ko\u017ee, ki ga o\u017eiv\u010duje.<\/p>\n

Simptomi<\/strong>
\nNekaj dni pred izbruhom pasovca se lahko pojavijo slabo po\u010dutje, zvi\u0161ana telesna temperatura, mrzlica, slabost, bruhanje, te\u017eave pri mokrenju, mravljin\u010denje in srbenje na dolo\u010denem predelu ko\u017ee. Nato pride do izbruha majhnih, s teko\u010dino napolnjenih mehur\u010dkov z rde\u010do obrobo. Bole\u010dina se pojavi na obmo\u010dju ko\u017ee, ki jo o\u017eiv\u010duje oku\u017eeni \u017eivec, in lahko traja tudi ve\u010d mesecev po izbruhu mehur\u010dkov (postherpeti\u010dna nevralgija). Mehur\u010dki in bole\u010dina se najpogosteje pojavijo enostransko pogosto na trupu. Mesto je izredno bole\u010de in ob\u010dutljivo! Mehur\u010dki vsebujejo virus varicello zoster, ki lahko pri otrocih in osebah, ki \u0161e niso preboleli noric, povzro\u010dijo izbruh le-teh. Zatem nastanejo kraste, ki lahko pustijo trajne brazgotinice.
\nBolnik lahko po prvem izbruhu pasovca ostane za\u0161\u010diten pred ponovnimi izbruhi, pri dolo\u010denem odstotku ljudi (4 %) pa se bolezen ponovi.<\/p>\n

Zdravljenje<\/strong><\/p>\n

    \n
  • Protivirusna zdravila<\/strong> (valaciklovir – Valtrex tbl., aciklovir Virolex tbl.) prekinejo razmno\u017eevanje virusov, zmanj\u0161ajo \u0161tevilo mehur\u010dkastih izpu\u0161\u010dajev ter omilijo in skraj\u0161ajo tako spremljajo\u010do kot postherpeti\u010dno bole\u010dino. \u010ce se zdravljenje za\u010dne pravo\u010dasno, lahko pri\u010dakujemo ubla\u017eitev te\u017ee akutnega stadija in pripomoremo k zmanj\u0161evanju okvar \u017eivcev. Zdravila so na voljo v lekarni, \u010de so predpisana na zdravni\u0161ki recept!<\/li>\n
  • Analgetiki<\/strong>, ki vsebujejo u\u010dinkovine, kot so paracetamol, ibuprofen, naproksen, bla\u017eijo bole\u010dino in so na voljo v lekarnah tudi brez recepta. Uporabi acetilsalicilne kisline (Aspirin) se, predvsem pri otrocih, izogibamo, zaradi tveganja nastanka Reyevega sindroma (zelo nevarna bolezen)<\/li>\n
  • Spiranje s fiziolo\u0161ko raztopino<\/strong> (0,9 % raztopina NaCl), s katero med drugim zagotovimo tudi \u010disto\u010do ko\u017ee, prepre\u010di nastanek sekundarne bakterijske oku\u017ebe<\/li>\n
  • Teko\u010di puder z benzokainom<\/strong> (2% in 10%) deluje antisepti\u010dno, adstringentno in ubla\u017ei srbenje, dodatek lokalnega anestetika benzokaina pa pripomore k odpravljanju bole\u010dine. Na voljo je v lekarni brez recepta.<\/li>\n
  • Prav tako lahko prek imunskega sistema omilimo potek virusnega obolenja. Dodatek vitamina C in cinka spodbudi imunski odziv in tako pozitivno vpliva na potek bolezni. Priporo\u010da se tudi u\u017eivanje betakarotena, vitamina E in bioflavonoidov.<\/li>\n<\/ul>\n

    7. OKU\u017dBE S KVASOVKAMI IN PLESNIMI<\/strong><\/p>\n

    OKU\u017dBE S KVASOVKAMI<\/strong>
    \nNajpomembnej\u0161i rod povzro\u010diteljev je Candida, zlasti albicans.<\/p>\n

    Kandidoza<\/strong>
    \nOku\u017ebe so lahko povrhnje ali sistemske. Dovzetnost za oku\u017ebo pove\u010duje poru\u0161ena naravna flora \u010dlove\u0161ke ko\u017ee, ki je lahko posledica antibioti\u010dnega, imunosupresivnega zdravljenja, oku\u017ebe s HIV, malignega obolenja itd.<\/p>\n

    OKU\u017dBE S PLESNIMI<\/strong>
    \nNajpogosteje prizadenejo nohte rok in nog. So zelo rezistentne na antimikotike, pogosto potrebna odstranitev nohta.<\/p>\n

    8. GARJE<\/strong><\/p>\n

    <\/strong><\/p>\n

    Prena\u0161ajo se s tesnimi telesnimi stiki, pogosto spolnimi, zato jih omenjamo tudi pri spolnih boleznih. Zna\u010dilno je mo\u010dno srbenje, ko\u017ene spremembe se pojavijo na manj pora\u0161\u010denih mestih (med prst , notranja stran zapestij in komolcev, popek pas) Vidni so nekaj mm dolgi rov\u010dki, ki se na koncih zaklju\u010dujejo\u00a0 z izboklinico.
    \nPri nas je samo zdravilo Eurax. Pred za\u010detkom zdravljenja je potrebna kopel in menjava vsega perila, nato se ko\u017ea ma\u017ee z zdravilom 3 dni (razen glave in vratu), nakar ponovno sledi kopel in menjava perila.<\/p>\n

    Kako se oku\u017eimo?<\/strong><\/p>\n

    Z bolnega \u010dloveka na zdravega se garje prena\u0161ajo:<\/p>\n

      \n
    • z direktnim dotikom bolne z zdravo ko\u017eo (npr. pri rokovanju, igranju),<\/li>\n
    • najve\u010drat pa pri uporabi predmetov, ki jih je bolnik uporabljal: posteljnina, odeje, brisa\u010de, perilo,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n

      Kako se za\u0161\u010ditimo?<\/strong><\/p>\n

      Garij se obvarujemo:<\/p>\n

        \n
      • z osebno higieno in \u010disto\u010do v stanovanju;<\/li>\n
      • perilo in brisa\u010de morajo biti samo za osebno uporabo;<\/li>\n
      • odsvetujemo le\u017eanje v skupni postelji;<\/li>\n
      • obvezno je isto\u010dasno zdravljenje bolnika in vseh \u010dlanov dru\u017eine oz. oseb iz najbli\u017eje okolice bolnika (sostanovalcev v isti sobi v internatih, vrtcih, \u0161olah), ki \u0161e nimajo znakov garjavosti, ker se sicer bolnik, ki smo ga pozdravili, lahko ponovno oku\u017ei od tistih, ki \u0161e nimajo znakov bolezni.<\/li>\n<\/ul>\n

        Kako poteka pravilno in s tem uspe\u0161no zdravljenje?<\/strong><\/p>\n

        Bolnika najprej okopljemo z milom v topli vodi, po kopeli ga z brisa\u010do dobro osu\u0161imo in zdrgnemo. Nato ga z mazilom, ki ga predpi\u0161e zdravnik, nama\u017eemo po celem telesu, razen po glavi in po\u010dakamo, da se mazilo na ko\u017ei posu\u0161i. Od vrste zdravila je odvisno \u0161tevilo ponovnih mazanj, zato se je potrebno dr\u017eati navodil zdravnika. Bolnik mora dobiti \u010disto osebno perilo, obla\u010dila in posteljnino. Po kon\u010danem zdravljenju se ponovno okoplje in zamenja perilo, obla\u010dila in posteljnino. Enako velja tudi za bolnikove kontakte.<\/p>\n

        Perilo, ki ga je bolnik uporabljal, moramo prekuhati, prav tako posteljnino. Obleke, odeje in druge predmete, ki jih ne moremo prekuhati, prelikamo z zelo vro\u010dim likalnikom, zra\u010dimo sedem dni ali kemi\u010dno o\u010distimo.<\/p>\n

        Po zdravljenju z mazilom ko\u017ea v\u010dasih nekoliko srbi ali pe\u010de, skoraj vedno se nekoliko vname. To vnetje bolnik v\u010dasih \u010duti kot srbe\u017e. \u010ce so pri bolniku nastopile razen garij tudi komplikacije, npr. gnojno vnetje ko\u017ee, se mora ponovno javiti pri zdravniku.<\/p>\n

        9. SIFILIS – <\/strong>Treponema pallidum<\/strong>
        \nDelimo ga na zgodnji (do konca prvega leta po oku\u017ebi) in pozni (po prvem letu po oku\u017ebi). Po na\u010dinu oku\u017ebe ga delimo na prirojeni (prehod preko placente na plod) ali pridobljeni. Inkubacija traja pribli\u017eno 3 tedne.<\/p>\n

        Na mestu vstopa povzro\u010ditelja nastane primarni afekt, drobna \u010dvrsta papula, ki erodira in razpade v ovalno razjedo s trdimi robovi (trdi \u010dankar). 7-10 dni po nastanku \u010dankarja ote\u010dejo regionalne bezgavke, prisotni so lahko blagi znaki sistemskega vnetja (vro\u010dina, bole\u010dine v sklepih, glavobol). Pribli\u017eno 10 tednov po oku\u017ebi nastane eksantem na trupu in okon\u010dinah, izgine v 3-4 mesecu po oku\u017ebi.<\/p>\n

        V naslednjih mesecih se lahko ponovi. Pribli\u017eno po enem letu naravni obrambni mehanizmi uni\u010dijo ve\u010dino trepponem, bolezen preide v latentno fazo. Pri nezdravljenem poznem sifilisu po 3-5 letih po oku\u017ebi nastanejo gume (tumoroidna sprememba globoko v ko\u017ei ali organu, ki ne boli), ko razpadejo nastanejo ulceracije. Nezdravljeni pozni sifilis lahko prizadene srce, \u017eile , C\u017dS. TH:<\/strong> penicilin<\/p>\n

        10. GONOREJA – <\/strong>(kapavica, triper)\u00a0 Neisseria gonorrhoeae<\/strong><\/p>\n

        Povzro\u010ditej se naseli na epiteliju se\u010dnice, kanala materni\u010dnega vratu, zadnika, redkeje \u017erela ali veznice. Oku\u017eba se lahko \u0161iri v reproduktivne organe. Inkubacija je 3-7 dni. Pri mo\u0161kih se pojavi serozen, kasneje gnojen iztok, srbenje in peko\u010dina pri uriniranju. Po dveh tednih vnetje preide v kroni\u010dno.<\/p>\n

        Pri \u017eenskah so znaki neizraziti, zato je kroni\u010dna gonoreja pogostej\u0161a. Posledica je lahko tudi vnetna bolezen medenice.<\/p>\n

        11. KONTAKTNI DERMATITIS<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        \u2022\u00a0\u00a0 \u00a0nastane ob neposrednem kontaktu z alergenom, ob drugem stiku
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0alergeni: nikelj, krom, itd. \u2013 NAKIT<\/p>\n

        \u2022\u00a0\u00a0 \u00a0FAZE<\/strong>
        \n\u2013\u00a0\u00a0 \u00a0akutna: eritem, papule, vezikule
        \n\u2013\u00a0\u00a0 \u00a0lu\u0161\u010de\u010da faza
        \n\u2013\u00a0\u00a0 \u00a0faza ozdravitve \/ kroni\u010dni potek bolezni<\/p>\n

        Poznamo dve glavni obliki kontaktnega dermatitisa: iritantni kontaktni dermatitis in alergi\u010dni kontaktni dermatitis.
        \nIritantni kontaktni dermatitis je zelo pogosta ko\u017ena bolezen, ki se pri \u0161tevilnih ljudeh razvije v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih. Nastane zaradi stika s \u0161kodljivimi dejavniki, ki po\u0161kodujejo zunanje plasti ko\u017ee, najve\u010dkrat so prizadete roke. Do njegovega razvoja pride pri ponavljajo\u010di se izpostavljenosti blago dra\u017ee\u010dim snovem, kot so voda in detergenti. Obi\u010dajno se bolezen najprej poka\u017ee z lu\u0161\u010denjem, rde\u010dino in ob\u010dutkom pe\u010denja ali zbadanja. \u010ce dermatitisa ne zdravimo, lahko postane trdovraten. Po\u0161kodovana ko\u017ea izgubi svojo varovalno funkcijo, poleg tega postane \u0161e bolj ob\u010dutljiva.<\/p>\n

        Alergi\u010dni kontaktni dermatitis je redkej\u0161i od iritantnega\u00a0in\u00a0je\u00a0posledica podedovanega nagnjenja. Imunski sistem se odziva na dolo\u010deno snov, alergen, zaradi \u010desar je ko\u017ea za to snov preob\u010dutljiva.Ne\u00a0poka\u017ee\u00a0se \u017ee ob rojstvu, ampak se razvije pozneje,obi\u010dajno v odrasli dobi.
        \nOseba lahko trpi zaradi ve\u010d razli\u010dnih oblik dermatitisa.<\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        12. ATOPIJSKI DERMATITIS<\/strong><\/p>\n

        Pri ve\u010dini bolnikov lahko ugotovimo, da imajo krvni sorodniki alergijske pojave. V 90 % se bolezen za\u010dne v starosti do 5. let, navadno v starosti 3. mesece s vnetnimi spremembami ko\u017ee v pregibnih straneh udov. Klini\u010dna slika je v razli\u010dnih \u017eivljenskih obdobjih razli\u010dna, vedno pa jo spremlja srbenje, suha in ob\u010dutljiva ko\u017ea.<\/p>\n

        Eksudativni ekcem se pojavlja:<\/strong>
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0prve dve leti: lica, \u010delo, lasi\u0161\u010de
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0mlaj\u0161i otroci: ko\u017ea udov
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0starej\u0161i otroci: pregibi velikih sklepov<\/p>\n

        <\/p>\n

        Lokalno zdravljenje:<\/strong>
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0indiferentna mazila in oljne kopeli
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0ob\u010dasno kortikosteroidna mazila na vnete predele<\/p>\n

        Sistemsko:<\/strong>
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0antihistaminiki
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0kortikosteroidi
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0sedativi
        \n–\u00a0\u00a0 \u00a0imunosupresivi za najte\u017eje oblike, rezistentne na drugo th.<\/p>\n

        Diagnozo atopijskega dermatitisa<\/strong> ni enostavno postaviti, saj atopijski dermatitis nima za bolezen specifi\u010dnih simptomov in znakov, prav tako pa tudi ne obstaja laboratorijski test, ki bi bil zna\u010dilen le za atopijski dermatitis.<\/p>\n

        Tako kot pri vseh drugih otro\u0161kih boleznih je najpomembnej\u0161i zelo natan\u010den pogovor s star\u0161i otroka, saj \u017ee na podlagi teh podatkov ve\u010dkrat z veliko verjetnostjo posumimo, da gre za atopijski dermatitis. Razgovoru sladi obse\u017een klini\u010dni pregled. Na koncu naredimo \u0161e vbodne teste, v\u010dasih pa \u0161e dodatne laboratorijske preiskave.<\/p>\n

        Pri postavljanju diagnoze si zdravniki pomagamo z diagnosti\u010dnimi merili. Bolnik mora za dokon\u010dno postavitev diagnoze izpolnjevati tri glavna in tri pomo\u017ena merila.<\/p>\n

        Med glavna merila \u0161tejemo:<\/strong>
        \n– prisotnost srbe\u010dice, ki je eden najpogostej\u0161ih znakov, saj atopijskega dermatitisa brez srbe\u010dice prakti\u010dno ni.<\/p>\n

        – zna\u010dilna lokalizacija ko\u017enih sprememb; pri dojen\u010dkih in majhnih otrocih so prizadeti predvsem ko\u017ea obraza in zunanjih delov okon\u010din oziroma prizadetost ko\u017ee vratu in pregibov zgornjih in spodnjih udov pri mladostnikih. Predel ko\u017ee pod plenicami pri dojen\u010dku ostane zna\u010dilno povsem neprizadet<\/p>\n

        – kroni\u010dne in ponavljajo\u010de se ko\u017ene spremembe<\/p>\n

        – pozitivna osebna ali dru\u017einska obremenjenost glede atopijskih bolezni.<\/p>\n

        13. URTIKARIJA \u2013 koprivnica<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        Anamneza:<\/strong> preob\u010dutljivostne bolezni so pogoste v bolnikovi dru\u017eini. Bolnika spra\u0161ujemo o zau\u017eitih \u017eivilih in pija\u010dah pred pojavom bolezni, u\u017eivanju zdravil in \u00bbdoma\u010dih zdravil\u00ab, morebitnem pojavljanju koprivk povezanih z zunanjimi fizikalnimi dejavniki, izpostavljenosti inhalacijskim alergenom (letni \u010dasi), pikih \u017eu\u017eelk. Pozorni smo na znake morebitnih hkratnih bolezni.<\/p>\n

        Epidemiologija: <\/strong>Urtikarijo lahko povzro\u010dijo razli\u010dni mehanizmi
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Alergijske reakcije tipa 1
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Alergijske reakcije tipa 3
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Psevdoalergijske reakcije
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Fizikalne urtikarije (kadar jo spro\u017ei zunanji dejavnik)
        \n\u2022\u00a0\u00a0 \u00a0Idiopatska urtikarija (vzrok ni poznan)<\/p>\n

        Dermatolo\u0161ki status:<\/strong> Urtikarija je monomorfna dermatoza, zna\u010dilne so urtike (koprivke), ki se pojavljajo sorazmerno hitro, v nekaj 10 minutah, nato izginjajo in vnovi\u010d nastajajo na drugih mestih. Na\u010deloma jih spremlja mo\u010dno srbenje.<\/p>\n

        Pri akutnii urtikariji <\/strong>trajajo izbruhi urtik nekaj dni do 6 tednov. Kadar se bolezenske spremembe ponavljajo ve\u010d kot 6 tednov govorimo o kroni\u010dni urtikariji.<\/p>\n

        Pogosta kroni\u010dna urtikarija<\/strong> = kroni\u010dna recidivna urtikarija, pri kateri se pojavljajo ob\u010dasni izbruhi urtik z dalj\u0161imi ali kraj\u0161imi vmesnimi presledki.<\/p>\n

        Najpogostej\u0161i vzroki akutne<\/strong> so alergijski ali psevdoalergijski odzivi na zdravila, hrano in pike \u017eu\u017eelk. Posebne entiteta je urtikarijski vaskulitis pri katerem posamezne urtike trajajo ve\u010d kot 24h.<\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        14. ANGIOEDEM<\/strong><\/p>\n

        Pri angioedemu nabreknejo globlje plasti dermisa in podko\u017eja, kot tudi veziva pod sluznicami. Pogosto se pojavita hkrati urtikarija in angioedem zaradi istega vzro\u010dnega dejavnika.<\/p>\n

        Dermatolo\u0161ki status:<\/strong> Ko\u017ea zna\u010dilno oteka na mestih, kjer je pod njo rahlo vezivo: na ustnicah, vekah, predelih nad velikimi sklepi, spolovilom, tudi v ustni votlini in grlu. Spremembe ponavadi nastanejo hitro, nevarno je otekanje sluznice v grlu.<\/p>\n

        Splo\u0161ni status:<\/strong> nelagodje, nespe\u010dnost, izguba teka slabost, bruhanje, driska in pove\u010dana TT, lahko pade krvni tlak, v\u010dasih sledi kolaps ali celo bla\u017eji simptomi \u0161oka.<\/p>\n

        Diagnoza:<\/strong> zna\u010dilna sta edem in bledica prizadetega predela ko\u017ee, pomembna ja tudi anamneza<\/p>\n

        Diferencialna diagnoza:<\/strong> pomembno je da ga razlikujemo od regionalnih edemov, ki nastanejo zaradi razli\u010dnih razlogov \u2013 limfangitisa, pritiska, po\u0161kodb\u2026<\/p>\n

        Terapija:<\/strong> sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi, sicer pa enako kot pri urtikarij. V\u010dasih je zaradi mo\u010dnej\u0161ega edema grla potrebna konikotomija.<\/p>\n

        15. UKREPI PRI ANAFILAKTI\u010cNI REAKCIJI<\/strong><\/p>\n

        KLINI\u010cNA SLIKA IN STATUS<\/strong>
        \nNenadna slabost, lahko nenaden kolaps, znaki razvitega \u0161oka, lahko bruhanje, laringospazem in bronhospazem, lahko inkontinenca se\u010da in blata, v ve\u010dini primerov znan spro\u017eilni dejavnik (pik insekta, injiciranje zdravila, redkeje zau\u017eitje alergena per os).<\/p>\n

        DIFERENCIALNA DIAGNOZA<\/strong>
        \nVse ostale vrste \u0161oka, anafilakti\u010dna reakcija brez \u0161oka.<\/p>\n

        Opozorilo!<\/strong>
        \nAnafilakti\u010dni \u0161ok se razvije pred pojavom urtikarije ali Quinckejevega edema! Generalizirana urtikarija, Quinckejev edem, bronhospazem ali kolaps po piku (injekciji) niso anafilakti\u010dni \u0161ok.<\/p>\n

        UKREPI ZDRAVNIKA <\/strong><\/p>\n

          \n
        • Preveri \u017eivljenjske znake (zavest, dihanje, pulz).<\/li>\n
        • Izmeri krvni pritisk.<\/li>\n
        • Ugotovi vzrok (anamneza,okoli\u0161\u010dine).<\/li>\n
        • Bolnika namesti v vodoravni polo\u017eaj z rahlo dvignjenimi nogami.<\/li>\n
        • Terapija: adrenalin 0,3 mg im pogojno v \u0161e nerazviti fazi \u0161oka (pri znanih alergikih).<\/li>\n
        • Pri piku ali injiciranju antigena zmanj\u0161aj resorbcijo z lokalnim hlajenjem ali s prevezo uda do venske staze.<\/li>\n
        • Nastavi venski kanal.<\/li>\n
        • Antihistaminik klemastin (tavegyl) 1 amp. i. v.
          \n\u010ce se stanje ne popravlja<\/em><\/li>\n
        • Kli\u010di slu\u017ebo NMP<\/li>\n
        • Terapija: adrenalin 0,3 mg (1: 10.000) i. v.<\/li>\n
        • Hitra infuzija 1000 ml kristaloidov v 10 minutah.<\/li>\n
        • Dovajaj kisik, 100% preko ohio obrazne maske.<\/li>\n
        • Klemastin (tavegyl) 1amp. i. v.<\/li>\n
        • Metilprednisolon do 500 mg i. v. (solucortef; solumedrol).<\/li>\n
        • Ob izrazitem bronhospazmu aminophyllin 6 mg\/kgTT i. v. in inhalacija fenoterola (beroteca).<\/li>\n<\/ul>\n

          UKREPI EKIPE NMP<\/strong>
          \nSpremljaj \u017eivljenjske znake, izmeri krvni pritisk, spremljaj monitor EKG, pulzni oksimeter, p. p. nadaljevati z infuzijo (dva kanala) do 3000 ml kristaloidov (NaCl fiziolo\u0161ka raztopina, Ringerjev laktat) in do 1000 ml koloidov (haemaccel, HAES 6 % ali 10 %). Meri krvni pritisk in opazuj vratne vene, kisik, oceni potrebo po intubaciji in dodatni ventilaciji. Adrenalin 0,3 mg\/5 minut i. v. (pp infiltriraj mesto pika ali injekcije z adrenalinom 1: 10.000), klemastin (tavegyl) i. v., metilprednisolon 500 mg i. v., p. p. ranitidin (ranital) i. v., p. p. aminofilin (aminophyllin) i. v., fenoterol (berotec) inhal.<\/p>\n

          OPOMBE<\/strong>
          \nAdrenalin lahko dajemo v mi\u0161ico izjemoma, ko \u0161ok \u0161e ni razvit, oziroma ga z adrenalinom lahko prepre\u010dimo. V razvitem \u0161oku i.m injekcija ni na mestu.<\/p>\n

          16. LUSKAVICA \u2013 Psoriaza<\/strong><\/p>\n

          Znaki<\/strong><\/p>\n

          Luskavica je dokaj pogosta kroni\u010dna ko\u017ena bolezen, za katero so zna\u010dilne razli\u010dno oblikovane, omejene lu\u0161\u010de\u010de se bun\u010dice oziroma plo\u0161\u010data \u017eari\u0161\u010da na ko\u017ei. Najpogosteje se pojavijo nad komolci, nad koleni in na lasi\u0161\u010du, v\u010dasih prizadenejo ko\u017eo vsega telesa, najredkeje pa se pojavijo na obrazu. V nekaterih primerih poteka v zelo blagi obliki, tako da se oboleli niti ne zavedajo, da jo imajo. Za bolezenska \u017eari\u0161\u010da sta zna\u010dilna nenormalno poro\u017eenevanja in vnetna reakcija. Epidemiolo\u0161ke raziskave v svetu so pokazale, da je luskavica bolezen bele rase in da prizadene od 1 do 3 odstotke populacije. Pribli\u017eno tretjina obolelih navaja, da ima luskavico \u0161e kdo v o\u017eji ali \u0161ir\u0161i dru\u017eini, zato jo \u0161tejejo med dedna ko\u017ena obolenja.<\/p>\n

          Kaj povzro\u010da luskavico?<\/strong><\/p>\n

          Vzrok za to bolezen je kljub nenehnemu prizadevanju raziskovalcev \u0161e vedno nepojasnjen.
          \nRaziskave iz zadnjih let ka\u017eejo, da ima pomembno vlogo aktiviranje imunskega sistema v ko\u017ei. Tak\u0161no dogajanje lahko spro\u017eijo razli\u010dni dejavniki, ki povzro\u010dijo neobi\u010dajno delovanje nekaterih pomembnih belih krvnih celic, vnetja in poro\u017eenevanja. Poslab\u0161anje bolezni spro\u017eijo nekateri znani zunanji in notranji dejavniki. Oboleli pogosto opa\u017eajo nastanek \u017eari\u0161\u010d 10 do 14 dni po po\u0161kodbi ko\u017ee, po praskah ali son\u010dnih opeklinah. Nastanek \u017eari\u0161\u010d lahko spro\u017ei tudi gnojna angina ali jemanje nekaterih zdravil.<\/p>\n

          Pri luskavici gre za dve motnji – na eni strani se ko\u017ene celice prehitro mno\u017eijo in poro\u017eenevajo, kar navzven opa\u017eamo kot luske na ko\u017ei, temu pa se pridru\u017ei tudi vnetje v ko\u017ei.<\/strong><\/p>\n

          <\/strong><\/p>\n

          Oblike luskavice<\/strong><\/p>\n

          Psoriaza v plakih<\/strong>
          \n<\/strong>Bolezen se ka\u017ee v obliki obse\u017enih plo\u0161\u010d, ki najve\u010dkrat prizadenejo predele nad velikimi sklepi (nad komolci, koleni, nad kri\u017eem).<\/p>\n

          Inverzna luskavica<\/strong>
          \nLahko se pojavi tudi v ko\u017enih gubah, denimo pod dojkami, pod pazduhama, v popku, okoli spolovila. Tak\u0161ni obliki pravimo.<\/p>\n

          Palmoplantarna oblika<\/strong>
          \nPri nekaterih obolelih so prizadete dlani in podplati ali lasi\u0161\u010de.<\/p>\n

          Gutatna oblika<\/strong>
          \nAkutna kaplji\u010dna oblika luskavice obi\u010dajno izbruhne po gnojnem (streptokoknem) vnetju \u017erela. Lu\u0161\u010de\u010da \u017eari\u0161\u010da imajo velikost kapljice in so najve\u010dkrat posuta po vsem telesu. To obliko najve\u010dkrat opa\u017eamo pri otrocih in mladih odraslih. Eden od dejavnikov tveganja je tudi stres, na drugi strani pa je prav bolezen tista, ki bolniku povzro\u010da dodaten stres in zadrego. Pogosto ne moremo opredeliti spro\u017eilnega dejavnika in tudi potek obolenja ni predvidljiv.<\/p>\n

          Pustulozna oblika<\/strong>
          \nDrobna gnojna \u017eari\u0161\u010da, predvsem na dlaneh in podplatih.<\/p>\n

          Nohti<\/strong>
          \nSpremembe nohtov lahko spremljajo ko\u017ena \u017eari\u0161\u010da drugod po telesu (pri slabi tretjini obolelih) ali pa samostojne. Nohti so obi\u010dajno zadebeljeni, motni in s pik\u010dastimi vdolbinicami, na kon\u010dnih delih pa so privzdignjeni in odstopijo od posteljice. Tak\u0161ni nohti so tudi krhki.<\/p>\n

          Eritrodermi\u010dna oblika<\/strong>
          \nLuskavica v redkih primerih prizadene tako reko\u010d vse telo. Skoraj tretjina bolnikov ima te\u017eave s sklepi (atropatska luskavica); od 5 do 10 odstotkov bolnikov ima resnej\u0161e sklepne te\u017eave.<\/p>\n

          Mo\u017enosti zdravljenja!<\/strong><\/p>\n

          Mazila za lokalno uporabo, obsevanje z ultravijoli\u010dnimi \u017earki, visokoenergetski laserji, kombinacije razli\u010dnih terapij v najhuj\u0161ih primerih pa se je potrebno poslu\u017eiti bolni\u0161ni\u010dnega zdravljenja v obliki tablet, injekcij in infuzij.<\/p>\n

          17. BAZALNO CELI\u010cNI KARCINOM<\/strong><\/p>\n

          Rakov ko\u017ee je veliko, saj jih poznamo ve\u010d kot trideset vrst, kar 95 odstotkov od teh pa predstavljajo trije raki: bazalno celi\u010dni karcinom, plo\u0161\u010dato celi\u010dni karcinom in melanom. Melanom je izrazito agresiven in u\u010dinkovitost zdravljenja je majhna, medtem ko je pri ve\u010dini drugih ko\u017enih rakov zdravljenje zelo uspe\u0161no: pri bazalno celi\u010dnem karcinomu v skoraj stotih odstotkih, enako velja za zgodaj odkrit plo\u0161\u010dato celi\u010dni karcinom. Dokazano pomemben dejavnik za razvoj vseh tipov rakavih obolenj ko\u017ee je izpostavljenost soncu, pomembni pa so tudi dednost in drugi manj znani dejavniki. Pogosteje obolevajo svetlopolti ljudje, bolj ogro\u017eeni so ljudje z veliko pigmentnimi znamenji in vsi, ki imajo dolo\u010den tip nevusov \u2013 displasti\u010dni nevusi so bolj tvegani, ko gre za razvoj raka.<\/p>\n

          18. MALIGNI MELANOM<\/strong><\/p>\n

          Zanj zna\u010dilne spremembe na ko\u017ei so sprememba velikosti, barve, oblike ali povr\u0161ine ko\u017enega znamenja, razli\u010dna obarvanost pege z nepravilnimi, lahko tudi dvignjenimi robovi, solzenje znamenja ali celo iztekanje krvi. Kadar opazimo tak\u0161ne spremembe moramo nemudoma k zdravniku. Za prepre\u010devanje melanoma lahko najve\u010d naredimo sami; z odgovornim izpostavljanjem soncu in rednim ter natan\u010dnim pregledovanjem bomo nastanek raka prepre\u010dili oz. ga bomo ujeli \u0161e v ozdravljivi fazi.<\/p>\n

          OPIS BOLEZNI<\/p>\n

          Ko\u017eni rak izvira iz povrhnje plasti ko\u017ee, t.i. povrhnjice ali epidermisa. Med normalnim obnavljanjem ko\u017ee se celice ko\u017ee zaradi razmno\u017eevanja spodaj le\u017ee\u010dih bazalnih celic pomikajo vedno vi\u0161je, dokler ne dose\u017eejo povr\u0161ja ko\u017ee, iz katerega se odlu\u0161\u010dijo. Na tej poti se bazalne celice, ki so okrogle spremenijo v plo\u0161\u010date celice. V vsej povrhnjici so naklju\u010dno razporejene pigmentne celice im. melanociti, ki izdelujejo ko\u017eno barvilo im. melanin.<\/p>\n

          Raka ko\u017ee razdelimo v dve veliki skupini:<\/p>\n

          * melanomski tumorji; primer je maligni melanom, ki je rak melanocitov. V to skupino ko\u017enih rakov lahko uvrstimo le pribli\u017eno 10% primerov vseh ko\u017enih rakov. Maligni melanom lahko vznikne v ko\u017enem znamenju ali pa vzbrsti tudi v popolnoma normalno obarvani ko\u017ei. Najpogostej\u0161a mesta, kjer se pojavlja maligni melanom so trup, dlani, podplat, pod nohtom, na sluznici ust, no\u017enice, zadnjika. Vznikne lahko celo v o\u010desu. Melanoma ni te\u017eko odkriti. \u010ce ga odkrijemo pravo\u010dasno, je ozdravljiv, \u010de pa zamudimo, pa se zelo rad raz\u0161iri po telesu. V slednjem primeru ga je zelo te\u017eko zdraviti in zato je smrtnost velika.<\/p>\n

          * nemelanomski tumorji; najpogostej\u0161i obliki ko\u017enega raka izvirata iz te skupine in sicer sta to bazalnoceli\u010dni karcinom ali bazaliom in plo\u0161\u010datoceli\u010dni karcinom ali spinaliom. Za razliko od malignega melanoma raki te skupine po\u010dasneje napredujejo, imajo manj\u0161i potencial zasevanja in zato ljudje zaradi njih redko umirajo.<\/p>\n

          V Sloveniji se vsako leto odkrije pribli\u017eno 500 primerov nemelanomskega in pribli\u017eno 100 primerov melanomskega ko\u017enega raka.<\/p>\n

          SIMPTOMI IN ZNAKI<\/p>\n

          Splo\u0161ni znaki, ki nas opozarjajo na prisotnost ko\u017enega tumorja so:<\/p>\n

          * sprememba velikosti, barve, oblike ali povr\u0161ine ko\u017enega znamenja;<\/p>\n

          * odprta rana, ki se ne zaceli;<\/p>\n

          * razli\u010dno obarvana pega z nepravilnimi, lahko tudi dvignjenimi robovi;<\/p>\n

          * solzenje znamenja ali celo iztekanje krvi.<\/p>\n

          VZROK<\/p>\n

          Glavni vzrok za ko\u017enega raka je \u010dezmerno izpostavljanje son\u010dni svetlobi. V svetlobnem spektru predstavljajo tveganje za ko\u017enega raka predvsem valovne dol\u017eine ultravijoli\u010dnega spektra. \u017darki iz tega podro\u010dja spektra imajo dovolj energije, da lahko po\u0161kodujejo dedni material v ko\u017enih celicah in povzro\u010dijo mutacije. Prav tako so za vznik raka nevarne lu\u010di za umetno porjavitev, rentgensko slikanje\u2026 Melanom povezujejo z redkim, a \u010dezmernim son\u010denjem, ki povzro\u010di mo\u010dne son\u010dne opekline.<\/p>\n

          Svetlopolti, ljudje z albinizmom, rde\u010delasci\u2026 so najbolj ogro\u017eeni za vznik ko\u017enega raka, saj imajo najmanj za\u0161\u010ditnega melanina.<\/p>\n

          DIAGNOSTIKA<\/p>\n

          Ker vsak tumor ko\u017ee prej ali slej postane viden na ko\u017eni povr\u0161ini, se velikokrat odkrije \u0161e pravo\u010dasno, t.j. v obdobju, ko je \u0161e omejen in lahko z odstranitvijo spremembe bolnika tudi ozdravimo.<\/p>\n

          Vsak \u010dlovek, \u0161e zlasti pa tisti, ki je ko\u017eno obolenje \u017ee prebolel ali pa ima sorodnika, ki ima ko\u017enega raka, bi moral poznati zna\u010dilnosti ko\u017enih sprememb, ki so lahko rakaste. Za odkritje rakavih sprememb v najzgodnej\u0161ih fazah lahko najve\u010d naredimo sami. Z rednim opazovanjem vsakega kvadratnega centimetra na\u0161ega telesa, znamenj na njem, lahko ujamemo spremembe na ko\u017ei \u0161e v fazi, ko so ozdravljive. Pri (samo)pregledovanju naj nam ne bo odve\u010d uporabiti ogleda. Prav tako nam ne sme biti nerodno pregledati spolovila, predela med krajcema zadnjice, lasi\u0161\u010de, obmo\u010dja za u\u0161esi\u2026 V primeru, da opazimo sumljivo spremembo, moramo nemudoma k zdravniku.<\/p>\n

          V primeru suma, da gre za melanom, bo zdravnik naredil terapevtsko biopsijo kar pomeni, da bo ko\u017eno spremembo izrezal v zdravo in jo nato poslal v mikroskopsko analizo patologu. Melanomskih sprememb ne smemo odstranjevati s povrhnjim rezanem, iz\u017eiganjem ali pa zamrzovanjem. V primeru, kadar je sum potrjen, se zdravnik odlo\u010di za dodatne preiskave, s katerimi ugotavlja morebitno sistemsko raz\u0161irjenost melanoma.<\/p>\n

          ZDRAVLJENJE<\/p>\n

          Zdravljenje poteka skupaj z diagnostiko, saj kirurg tumor izre\u017ee v celoti z ustrezno velikem varnostnim robom. Po potrebi odstrani tudi bezgavke. Napredovalega melanoma ni mo\u010d ozdraviti \u2013 ne z operacijo ne z obsevanjem ali kemoterapijo. Slednja ukrepa le nekoliko upo\u010dasnita bolezen in olaj\u0161ata simptome.<\/p>\n

          Nova oblika zdravljenja je imunsko zdravljenje z interferonom.<\/p>\n

          PREPRE\u010cEVANJE<\/p>\n

          \u0160e zlasti, \u010de ste nagnjeni k nastanku ko\u017enega raka, lahko uporabite naslednje ukrepe:<\/p>\n

          * izogibajte se mo\u010dnega sonca;<\/p>\n

          * ko ste na prostem, nosite klobuk, dolge rokave in hla\u010de;<\/p>\n

          * uporabljajte o\u010dala z UV filtrom;<\/p>\n

          * uporabljajte kremo za za\u0161\u010dito pred soncem.<\/p>\n

          Dojen\u010dke vedno za\u0161\u010ditite pred neposredno son\u010dno svetlobo. Ker se u\u010dinki sonca na ko\u017eo v poteku \u017eivljenja se\u0161tevajo, je smiselno otroke \u010dim prej podu\u010diti o nujnosti in mo\u017enih na\u010dinih za\u0161\u010dite pred soncem. Namre\u010d, \u017ee ena sama huda opeklina z mehurji v otro\u0161ki dobi pove\u010da verjetnost nastanka melanoma kasneje v \u017eivljenju za dvakrat. \u017denske z diagnozo melanoma ne bi smele zanositi dokler niso ozdravljene. Obstajajo namre\u010d poro\u010dila, ko so se maligne celice iz matere raz\u0161irile na otroka.<\/p>\n

          19. KR\u010cNE \u017dILE<\/strong><\/p>\n

          Kr\u010dne \u017eile<\/strong> ali varice<\/strong> so bolezensko raz\u0161irjene vene zlasti na golenih. So najve\u010dkrat posledica kroni\u010dne venske insuficience, saj se s pove\u010danjem tlaka v venah \u017eilne stene razmaknejo, zaklopke se ne zapirajo ve\u010d dobro, kar ote\u017ei mi\u0161i\u010dno potiskanje krvi proti srcu. Mi\u0161i\u010dna \u010drpalka za\u010dne popu\u0161\u010dati. S\u010dasoma povrhnje vene narastejo \u010dez vse meje, debelijo se in vijugajo – nastanejo kr\u010dne \u017eile. Kr\u010dne \u017eile se pojavijo v \u0161tirih osnovnih oblikah, pogosto pa se pojavne oblike tudi prepletajo.<\/p>\n

          Vzroki:<\/p>\n

          Osnovni vzroki za nastanek so prepleteni in so trije: oslabelost venske stene, slabo tesnjenje zaklopk in povi\u0161an krvni tlak v venah.<\/p>\n

          Dejavniki tveganja so:<\/strong><\/p>\n

            \n
          • dedna obremenjenost,<\/li>\n
          • starost,<\/li>\n
          • spol,<\/li>\n
          • nose\u010dnost,<\/li>\n
          • pretirana telesna te\u017ea.<\/li>\n<\/ul>\n

            Zdravljenje:<\/p>\n

            V nogah povzro\u010dajo kr\u010dne \u017eile \u0161tevilne te\u017eave: ob\u010dutek te\u017ekih nog, kr\u010de, srbenje, peko\u010do bole\u010dino, nemirne noge. \u010ce je stanje zelo blago, se uravnava \u017ee, \u010de \u010dlovek ne stoji predolgo in pogosto po\u010diva z rahlo dvignjenimi nogami. Pomagajo tudi gimnasti\u010dne vaje in \u0161port, izmeni\u010dno tople kopeli ali umivanje nog. Posebne elasti\u010dne nogavice, ki jih priporo\u010di zdravnik, prepre\u010dijo otekanje nog, hoja pa spodbuja krvni pritisk v nogah. Kr\u010dne \u017eile lahko odstranimo s kirur\u0161kim posegom, lahko jih bla\u017eimo s pomo\u010djo kompresijskih obvez ali pa jih zdravimo z zdravili. Med zdravili prevladujejo predvsem zdravila naravnega izvora: izvle\u010dek iz semena divjega kostanja oz. escin (topikalno in peroralno), izvle\u010dek bode\u010de lobodike (topikalno) ter flavonoidi (peroralno). Uporabljajo se tudi polsintezni derivati rutina (hidroksietil rutin) (topikalno in peroralno). Topikalno se uporablja tudi pripravke s heparinom ali njegovimi derivati.<\/p>\n

            20. AKNE<\/strong><\/p>\n

            Akne<\/strong> (tudi acne vulgaris) so pogosta ko\u017ena bolezen mladostnikov, ki se pojavlja zaradi zama\u0161itve in vnetja \u017elez lojnic. Za nastanek sta pomembna dedna (genetska) ob\u010dutljivost na izlo\u010danje loja (seborejo) ter predvsem mo\u0161ki (androgeni) spolni hormoni.<\/p>\n

            Zdravljenje zajema topikalne (povr\u0161inske, lokalne) in sistemske preparate, ki delujejo tako, da zmanj\u0161ajo izlo\u010danje loja ter vnetje in normalizirajo poro\u017eenevanje (keratinizacijo) ko\u017ee.<\/p>\n

            Akne nastanejo, ko se lojnice zama\u0161ijo s \u010depki iz loja in odlu\u0161\u010denih celic ko\u017ee (keratinocitov). \u010cepki ovirajo iztekanje loja in lasni me\u0161i\u010dki se izbo\u010dijo. Tako nastanejo komedoni. V zama\u0161ene lojnice se naselijo bakterije (Propionibacterium acnes<\/em>), ki so sicer del normalne ko\u017ene flore. Izgled aken je odvisen od tega, ali P.acnes<\/em> spro\u017ei vnetje v lasnem me\u0161i\u010dku ali ne; akne so torej lahko vnetne ali nevnetne.<\/p>\n

            Najpogostej\u0161i spro\u017eilec nastanka aken je puberteta. V tem obdobju se namre\u010d pove\u010da izlo\u010danje spolnih hormonov. Mo\u0161ki spolni hormoni, kot sta testosteron in dihidrotestosteron (nastane iz testosterona), pove\u010dajo izlo\u010danje loja in spodbudijo rast keratinocitov (celic v ko\u017ei, ki tvorijo povrhnjo, ro\u017eeno plast).<\/p>\n

            Zdravljenje je odvisno od izgleda aken ter spola in starosti bolnika. Za bla\u017eje oblike je dovolj lokalno, za huj\u0161e pa je nujno sistemsko zdravljenje. Ko\u017eo je potrebno umivati z mla\u010dno vodo in nevtralnimi mili. Svetuje se tudi dieta, bogata z vitamini, brez za\u010dimb in ma\u0161\u010dob.
            \nZ lokalno terapijo odstranjujemo ma\u0161\u010dobni sloj s ko\u017ee, prepre\u010dujemo zapiranje izvodil lasnih me\u0161i\u010dkov, nastajanje novih komedonov in bla\u017eimo vnetje. Uporabljamo komedoliti\u010dna sredstva, ki povzro\u010dajo lu\u0161\u010denje ko\u017ee. To so benzoil peroksid, azelainska kislina (Skinoren), salicilna kislina in retinoidi (tretinoin, izotretinoin…).<\/p>\n

            Antimikrobni (protibakterijski) lokalni preparati vsebujujejo klindamicin, eritromicin ali tetracikline. Po uporabi benzoil peroksida, retinoidov in tetraciklinov je potrebno izogibanje UV svetlobi (soncu). Za sistemsko zdravljenje se uporabljajo retinoidi in tetraciklini ali makrolidi. Retinoidi so teratogeni, zato jih pri \u017eenskah v rodnem obdobju lahko uporabljamo le ob hkratni in zanesljivi kontracepciji.<\/p>\n

            21. OBLIKE EPIDERMOLYSIS BULLOSA<\/strong><\/p>\n

            EPIDERMOLYSIS BULLOSA (EB)<\/strong>
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0kroni\u010dno genetsko obolenje
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0pove\u010dana ob\u010dutljivost ko\u017ee in sluznic
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0nastajanje mehurjev in ran na ko\u017ei in sluznici<\/p>\n

            Poznamo tri oblike:<\/strong>
            \n1. EB simplex:<\/strong>
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0razcep ko\u017ee na nivoju povrhnjice
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0avtosomno dominantno dedovanje
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0pojav mehurjev po pritisku, drgnjenju, udarcih
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0celjenje erozij brez brazgotin<\/p>\n

            2. EB dystrophica:<\/strong>
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0razcep ko\u017ee med povrhnjico in usnjico
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0avtosomno recesivno dedovanje, lahko tudi avtosomno dominantno
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0mehurji napolnjeni s krvavo teko\u010dino
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0celjenje erozij po\u010dasno, z brazgotinami, infekcijami<\/p>\n

            3. EB junctionalis:
            \n<\/strong>–\u00a0\u00a0 \u00a0redka oblika
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0razcep ko\u017ee na nivoju zgornjega dela usnjice
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0avtosomno dominantno dedovanje
            \n–\u00a0\u00a0 \u00a0dva tipa: Herlitz (veliki, krvavkasti mehurji) in non-Herlitz (bla\u017eji simptomi)<\/p>\n

            22. NA\u0160TEJ ALERGIJSKE OBLIKE in OPI\u0160I ZN za en primer<\/strong><\/p>\n

            – <\/strong>Urtikarija, angioedem, alergijski kontaktni dermatitis<\/strong>, atopijski dermatitis<\/strong><\/strong> <\/strong><\/p>\n

            <\/strong><\/p>\n