{"id":10837,"date":"2016-05-13T20:36:36","date_gmt":"2016-05-13T19:36:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=10837"},"modified":"2016-05-14T15:21:06","modified_gmt":"2016-05-14T14:21:06","slug":"patologija-gradivo-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/patologija-gradivo-2016\/","title":{"rendered":"Patologija gradivo 2016"},"content":{"rendered":"

PATOLOGIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

    \n
  1. UVOD \u2013 OSNOVNI POJMI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

    LEZIJA<\/strong> \u2013 je stanje, ko prilagajanje na vplive okolja ni ve\u010d u\u010dinkovito in pride do sprememb zgradbe in delovanja celic, tkiv ali organov.<\/p>\n

      \n
    • Reverzibila lezija<\/strong> = popravljiva<\/li>\n
    • Ireverzibilna lezija<\/strong> = nepopravljiva, smrt celic\/tkiv\/organov\/organizma<\/li>\n<\/ul>\n

      BOLEZEN<\/strong> (MORBUS) \u2013 klini\u010dni izraz lezije. Klini\u010dno sliko predstavljajo simptomi bolezni<\/strong> (opazi jih bolnik: onemoglost, bole\u010dina, te\u017eko dihanje, oteklina) in znaki bolezni<\/strong> (ugotavlja jih zdravnik: makroskopske spremembe, rezultati razli\u010dnih preiskav – rentgenskih, hematolo\u0161kih..)<\/p>\n

      ETIOLOGIJA<\/strong> \u2013 veja patologije, ki prou\u010duje vzroke bolezni<\/p>\n

      Za oznako bolezni neznanega (nejasnega) vzroka je v uporabi ve\u010d izrazov, npr:<\/p>\n

        \n
      • Idipatska<\/strong> (hiperholesterolemija<\/u> \u2013 visoka koncentracija holesterola v krvi)<\/li>\n
      • Esencialna<\/strong> (hipertenzija<\/u> \u2013 visok krvni pritisk)<\/li>\n
      • Kriptogena<\/strong> (ciroza <\/u>\u2013 nepopravljiv preustroj jetrnega tkiva)<\/li>\n
      • Spontani <\/strong>(pnevmotoraks<\/u> \u2013 vdor zraka v prsno votlino)<\/li>\n<\/ul>\n

        PATOGENEZA<\/strong> \u2013 prou\u010duje mehanizma nastanka in razvoja bolezni<\/p>\n

        SEKVELE<\/strong> \u2013 posledice bolezni<\/p>\n

        REMISIJA<\/strong> \u2013 mirujo\u010da faza kroni\u010dne bolezni, brez znakov in simptomov. Bolnik se po\u010duti zdravega. Je lahko trajna ali \u010dasovno omejena.<\/p>\n

        RECIDIV\/RELAPS <\/strong>\u2013 ponovni zagon oziroma aktivacija kroni\u010dne bolezni s pojavom znakov in simptomov. Do relapsa lahko pride lokalno<\/strong> (lokalni recidiv: novotvorba se pojavi na istem mestu kot prvi\u010d) ali sistemsko<\/strong> (maligna bolezen se ponovi z zasevki v oddaljenih organih).<\/p>\n

        NOMENKLATURA (POIMENOVANJE):<\/u><\/strong><\/p>\n

        Predpone:<\/u>
        \n– ana<\/strong>-: anaplasti\u010dna novotvorba \u2013 mikroskopsko ni podobna nobenemu izmed normalnih tkiv;<\/p>\n

        – dis<\/strong>-: disfunkcija \u2013 nenormalno delovanje organa;<\/p>\n

        – hipo<\/strong>-: hipofunkcija \u2013 zmanj\u0161ano delovanje organa<\/p>\n

        – neo<\/strong>-: neoplazija \u2013 novotvorba<\/p>\n

        Kon\u010dnice:<\/u><\/p>\n

        – itis<\/strong>: vnetje<\/p>\n

        – oma<\/strong>: benigni tumor<\/p>\n

        – oidni<\/strong>: podobno ne\u010demu<\/p>\n

        – penija<\/strong>: pomanjkanje<\/p>\n

        – citoza<\/strong>: pove\u010dano \u0161tevilo<\/p>\n

        KONGITALNE bolezni<\/strong> \u2013 prirojene<\/p>\n

        JANTROGENE bolezni<\/strong> \u2013 razvijejo se kot neza\u017eelene posledice razli\u010dnih oblik zdravljenja (radioterapija. Rentgenske preiskave, transfuzija krvi, penicilon, aspirin)<\/p>\n

        PATOLOGIJA<\/strong> \u2013 znanost o boleznih<\/p>\n

        VAZOKONSTRIKCIJA<\/strong> \u2013 kr\u010denje \u017eil<\/p>\n

        HIPOKSIJA<\/strong> \u2013 pomanjkanje kisika v celici<\/p>\n

        ANOKSIJA<\/strong> \u2013 najhuj\u0161a stopnja hipoksije<\/p>\n

         <\/p>\n

          \n
        1. OSNOVNE REAKCIJE CELIC IN TKIV<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

          2.1 REAKCIJE PRILAGODITVE (ADAPTACIJE)<\/u><\/strong><\/p>\n

          ATROFIJA <\/strong>\u2013 zmanj\u0161anje tkiv\/organov zaradi zmanj\u0161ane prostornine celic<\/strong> in\/ali zmanj\u0161anega \u0161tevila celic<\/strong> zaradi njihovega odmiranja; nastane v postnatalno v organih ki so bili ob rojstvu normalni.<\/p>\n

            \n
          • Splo\u0161na atrofija<\/strong>: zaradi stradanja, bolezni, starosti (=senilna atrofija).<\/li>\n<\/ul>\n

            INANICIJA<\/strong> \u2013 stanje skrajne mr\u0161avosti in mi\u0161i\u010dne oslabelosti zaradi dolgotrajnega stradanja (zaradi iz\u010drpanja ma\u0161\u010dobnih depojev so vir energije mi\u0161i\u010dne beljakovine)<\/p>\n

            KAHEKSIJA <\/strong>\u2013 stanje skrajne mr\u0161avosti zaradi dolgotrajne, iz\u010drpujo\u010de, kroni\u010dne bolezni.<\/p>\n

              \n
            • Lokalna atrofija – omejena na organ ali del telesa: INAKTIVITETNA (a. mi\u0161ic po imobilizaciji zloma), DENVERACIJSKA in NEVROPATSKA (ni toka \u017eiv\u010dnih impulzov, ki bi onemogo\u010dal tonus in aktivnost), ISHEMI\u010cNA (neustrezna prekrvavljenost organa, sledi hipoksija), KOMPRESIJSKA (pritisk novotvorbe ali anevrizme na okolna tkiva)<\/li>\n<\/ul>\n

              HIPOPLAZIJA <\/strong>\u2013 (ni enaka atrofiji) je prirojena anomalija: v prenatalnem \u017eivljenju pride do nepopolnega oziroma pomanjkljivega razvoja organa.<\/p>\n

               <\/p>\n

              HIPERTROFIJA IN HIPERPLAZIJA \u2013<\/strong> pove\u010danje organov\/tkiv zaradi pove\u010dane prostornine celic<\/strong> (HIPERTROFIJE<\/strong> \u2013 mi\u0161i\u010dje pri atletih) ali zvi\u0161anega \u0161tevila celic<\/strong> (HIPERPLAZIJE \u2013 <\/strong>mati\u010dnih celic kostnega mozga prepre\u010duje hipoksijo in pojav vi\u0161inske bolezni) ali KOMBINACIJE<\/strong>.<\/p>\n

              PSEVDOHIPERTROFIJA<\/strong> \u2013 pove\u010danje organa na ra\u010dun nadome\u0161\u010danja za organ zna\u010dilnega tkiva z drugim, odpornej\u0161im tkivom (tkivo v bezgavkah starej\u0161ih nadome\u0161\u010da ma\u0161\u010dobno tkivo -> pove\u010dana bezgavka z manj funkcionalnega tkiva).<\/p>\n

               <\/p>\n

              METAPLAZIJA \u2013 <\/strong>je reverzibilen proces adaptacije na kroni\u010dno dra\u017eenje (npr. pri kajenju) s spremembo ene vrste zrelih celic z drugo vrsto zrelih celic; nadome\u0161\u010danje celic, ki so na dra\u017eenje manj odporne z bolj odpornimi celicami.<\/p>\n

                \n
              • Epiteljiska metaplazija<\/strong>: npr: Plo\u0161\u010datoceli\u010dna metaplazija<\/strong> \u2013 preobrazba cilindri\u010dnega migetal\u010dnega epitelija v ve\u010dskladni plo\u0161\u010dati epitel v zgornji dihalni poti pri kadilcih.<\/li>\n
              • Metaplazija celic opornin<\/strong>: npr: Osteoblastna metaplazija<\/strong> \u2013 fibrioblasti v brazgotinah se lahko spremenijo v osteoblaste, ki tvorijo osteoid iz njega pa nastaja v brazgotini kost.<\/li>\n<\/ul>\n

                2.2 OKVARE CELIC<\/u><\/strong><\/p>\n

                AKUTNA LETALNA OKVARA<\/strong> \u2013 je ireverzibilna okvara vitalnih celi\u010dnih struktur; je sestavljena reakcija, ki se kon\u010da s smrtjo celice.<\/p>\n

                KRONI\u010cNA SUBLETALNA OKVARA<\/strong> \u2013 praviloma reverzibilna; \u017eivljenje celice ni neposredno ogro\u017eeno; spremlja jo hipofunkcija <\/strong>(oslabljeno delovanje) ali disfunkcija<\/strong> (bolezensko spremenjeno delovanje organov\/tkiv); vklju\u010duje prekomerno kopi\u010denje normalnih snovi in\/ali pojav nenormalnih snovi (hialin, amiloid).<\/p>\n

                 <\/p>\n

                2.2.1 Kopi\u010denje vode v celicah <\/u><\/strong><\/p>\n

                HIDROPI\u010cNA DEGENERACIJA<\/strong> \u2013 stanje nabreklih, pove\u010danih celic.<\/p>\n

                2.2.2 Kopi\u010denje ma\u0161\u010dob<\/u><\/strong><\/p>\n

                MA\u0160\u010cOBNA INFILTRACIJA <\/strong>\u2013 kopi\u010denje nevtralnih trigliceridov (ma\u0161\u010dobna kislina + glicerol) v celicah organov<\/p>\n

                LIPOPROTEIN<\/strong> = triglicerid + beljakovina (nastane v jetrih) \u2013 kopi\u010dijo se v ma\u0161\u010dobnih depojih <\/strong>(podko\u017eno ma\u0161\u010devje na trebuhu, stegnih, zadnjici, ma\u0161\u010devje velike pa\u010doce in retroperitoneja).<\/p>\n

                LIPOMATOZA<\/strong> \u2013 prekomerno kopi\u010denje trigliceridov v ma\u0161\u010dobnih celicah ma\u0161\u010dobnih depojev ali nekaterih organov (bezgavk, trebu\u0161ne slinavke).<\/p>\n

                OBESITAS <\/strong>= debelost \u2013 posledica kopi\u010denja trigliceridov v vseh ma\u0161\u010dobnih depojih.<\/p>\n

                2.2.3 Kopi\u010denje glikogena v celicah<\/u><\/strong><\/p>\n

                – zaradi sladkorne ali genetskih bolezni.<\/p>\n

                GLIKOGENEZE<\/strong> \u2013 genetske bolezni, ki vplivajo na encime, ki uravnavajo presnovo glikogena.<\/p>\n

                2.2.4 Kopi\u010denje beljakovin<\/u><\/strong><\/p>\n

                HIALIN <\/strong>\u2013 snov, najverjetneje beljakovinske sestave, ki se odlaga v celicah ali v medceli\u010dnini = HIALINOZA.<\/strong><\/p>\n

                AMILOID<\/strong> \u2013 hialinu podobna beljakovinska snov, ki nastaja in se kopi\u010di izven celic v razli\u010dnih tkivih in organih; posledica je lahko pove\u010danje organov in kompresijska atrofija (pomanj\u0161anje) okolnih tkiv.<\/p>\n

                AMILOIDOZE<\/strong> \u2013 skupina bolezni razli\u010dne patogeneze, ki jim je skupna sinteza razli\u010dnih snovi \u2013 amiloidov.<\/p>\n

                2.2.5 Odlaganje kalcijevih soli<\/u><\/strong><\/p>\n

                – odlaga kalcijevih soli v tkivih = KALCIFIKACIJA<\/strong>; razlikujemo: distrofi\u010dno kalcifikacijo <\/strong>(kljub normalni koncentraciji, se odlagajo v nekroti\u010dnem tkivu) ali metastati\u010dno kalcifikacijo <\/strong>( kalcijeve soli se odlagajo v normalna tkiva zaradi zvi\u0161ane koncentracije serumskega kalcija \u2013 HIPERKALCEMIJA<\/strong>).<\/p>\n

                PIGMENTI<\/u><\/strong><\/p>\n

                – snovi z lastno barvo. Prestavljajo normalno sestavino celice ali pa nastanejo v patolo\u0161kih pogojih.<\/p>\n

                MELANIN <\/strong>\u2013 rjavkasto \u010drnikast pigment, ki nastaja v ko\u017ei in o\u010desni mre\u017enici.<\/p>\n

                LIPOFUSCIN<\/strong> \u2013 rumeno rjavkast drobno zrn\u010dast pigment v citoplazmi jetrnih celic in mi\u0161i\u010dnih celicah miokarda. Nastane zaradi dolgotrajnega delovanja prostih radikalov na ma\u0161\u010dobe v\u00a0 membranah celi\u010dnih organelov; pojavlja se hkrati z atrofijo (kroni\u010dne bolezni, stradanje, starost) starostni pigment<\/strong>.<\/p>\n

                HEMOSIDERIN<\/strong> \u2013 rumeno rjavkast grobo zrnat pigment, ki vsebuje \u017eelezo; nastane pri razpadu hemoglobina ali zaradi prekomernega vna\u0161anja \u017eeleza v organizem.<\/p>\n

                BILIRUBIN<\/strong> = \u017eol\u010dni pigment<\/strong> \u2013 zelenkasto rjavkast pigment, ki nastane iz hemoglobina, vendar ne vsebuje \u017eeleza; zvi\u0161ana koncentracija povzro\u010da zlatenico ko\u017ee in o\u010desnih veznic.<\/p>\n

                 <\/p>\n

                2.3 SMRT CELIC (TKIV)<\/u><\/strong><\/p>\n

                NEKROZA<\/strong> \u2013 razkroj celice; nastane zaradi AVTOLIZE<\/strong> = encimskega razkroja celice ali zaradi OBARJANJA celi\u010dnih beljakovin<\/strong> po prenehanju celi\u010dnega dihanja (prehod v trdno agregatno stanje).<\/p>\n

                PIKNOZA<\/strong> \u2013 jedro se zgosti v temno modro homogeno kroglico<\/p>\n

                KARIOREKSA <\/strong>\u2013 jedro razpade v manj\u0161e fragmente<\/p>\n

                KARIOLIZA<\/strong> \u2013 ostanki jedra se raztopijo, izginejo.<\/p>\n

                GANGRENA <\/strong>\u2013 nekroza po infarktu in vpliv saprofitnih mikroorganizmov na kolivacijsko (vla\u017ena gangrena: infarkt tankega \u010drevesa) ali koagulacijsko nekrozo (suha gangrena: na perifernih delih).<\/p>\n

                  \n
                • Posamezne nekroti\u010dne celice fakocitirajo makrofagi ali pa se uteko\u010dinijo in jih vsrkajo limfne kapilare.<\/li>\n<\/ul>\n

                  PSEVDOCISTA<\/strong> \u2013 svetlina, ki ostane v mo\u017eganih na mestu nekroze.<\/p>\n

                  APOPTOZA<\/strong> –\u00a0 je proces odstranjevanja izrabljenih, abnormalnih ali odve\u010dnih celic. Za razliko od nekroze se lahko odvija tudi v normalnih pogojih<\/u>, zajema izolirane celice<\/u>, je aktiven<\/u> proces (potrebna je energija), ne spremlja je vnetje<\/u>; celica razpade na apoptoti\u010dna telesca<\/strong> (npr. lo\u010devanje prstov, uni\u010denje celic presadka)<\/p>\n

                   <\/p>\n

                    \n
                  1. VNETJE IN OBNOVA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                    VNETJE<\/strong> – je kompleksna reakcija vitalnega (\u017eivega) in vaskulariziranega (o\u017eiljenega) tkiva na delovanje \u0161kodljivih dejavnikov zunanjega in notranjega okolja.<\/p>\n

                    ALTERACIJA<\/strong> \u2013 neposredni \u0161kodljivi u\u010dinki dejavnikov v tkivu; na alteracijo organizem reagira z vnetjem.<\/p>\n

                    VNETI\u0160\u010cE<\/strong> \u2013 predel v katerem pride do alteracije in vnetne reakcije.<\/p>\n

                    Vnetje omogo\u010da uni\u010denje povzro\u010ditelja (s protitelesi in fagocitozo) in prepre\u010duje njegovo \u0161irjenje.<\/p>\n

                    Procesi obnove se spro\u017eijo \u017ee med vnetjem in zaklju\u010dijo po uni\u010denju povzro\u010ditelja; vnetje in obnova sta povezana procesa, ki \u2013 vsaj delno \u2013 potekata hkrati.<\/p>\n

                    \u0160kodljivi u\u010dinki:<\/u> bole\u010dina<\/strong>, razkroj normalnega tkiva<\/strong> v vneti\u0161\u010du (zaradi encimov, ki jih izlo\u010dajo vnetne celice); neza\u017eeleni kozmetski u\u010dinki <\/strong>(brazgotine); povzro\u010di lahko tudi smrt<\/strong>.<\/p>\n

                     <\/p>\n

                    AKUTNO VNETJE<\/u><\/strong><\/p>\n

                    – Sestoji iz REAKCIJ MIKROCIRKULACIJE<\/strong> s prehajanjem in kopi\u010denjem eksudata v medceli\u010dnem prostoru vneti\u0161\u010da.<\/p>\n

                    EKSUDAT<\/strong> \u2013 teko\u010dina z vnetnimi celicami in beljakovinami \u2013 snovi za obrambo pred vnetnimi dejavniki in za pri\u010detek obnove. Njegova specifi\u010dna te\u017ea je nad 1.020<\/p>\n

                    Lahko traja nekaj minut do nekaj tednov.<\/p>\n

                    Vaskularne in celi\u010dne reakcije vnetja spro\u017eijo in uravnavajo kemijski dejavniki = mediatorji AK.<\/strong><\/p>\n

                    Akutna vnetna reakcija sestoji iz: 1. SPREMEMB MIKROCIRKULACIJE<\/strong>, 2. AKTIVNE IN PASIVNE EKSUDACIJE<\/strong> ter 3. FAGOCITOZE Z ELIMINACIJO POVZRO\u010cITELJA<\/strong><\/p>\n

                      \n
                    1. Spremembe mikrocirkulacije:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                      – VAZODILATACIJA<\/strong> \u2013 raz\u0161iritev arteriol in kapilar<\/p>\n

                      – AKTIVNA HIPERMIJA<\/strong> \u2013 v raz\u0161irjenih kapilarah se nakopi\u010di ve\u010dja koli\u010dina arterijske krvi -> zvi\u0161a se hidrostatski tlak<\/p>\n

                      – ZVI\u0160ANA KAPILARNA PREPUSTNOST\/PERMEABILNOST<\/strong> \u2013 raz\u0161iritev kapilarnih por<\/p>\n

                        \n
                      1. Eksudacija:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                        EKSUDACIJA<\/strong> \u2013 proces nastajanja eksudata.<\/p>\n

                        Pasivna eksudacija<\/u><\/strong>: Kopi\u010denje eksudata v ekstravaskularnem prostoru, ki je posledica dveh nasprotno usmerjenih tlakov: hidrostatskega<\/strong> (iztiska teko\u010dino iz mikrocirkulacije) in koloidno-osmotskega<\/strong>.<\/p>\n

                        Aktivna eksudacija<\/u><\/strong>:<\/u><\/p>\n

                          \n
                        • MARGINACIJA <\/strong>\u2013 pomik levkocitov v kapilari tik ob kapilarno steno.<\/li>\n
                        • EMIGRACIJA<\/strong> \u2013 gibanje levkocitov skozi kapilarne pore v ekstravaskularni prostor proti mestu po\u0161kodbe tkiva (najprej nevtrofilni granulociti = celice AV <\/strong>in kasneje monocitov<\/strong>)<\/li>\n<\/ul>\n

                          KEMOTAKSA <\/strong>\u2013 je proces usmerjanja vnetnih celic iz kapilar proti mestu po\u0161kodbe tkiva.<\/p>\n

                            \n
                          1. Fagocitoza:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                            – prepoznavanje<\/u> tujih delcev;<\/p>\n

                            – \u00bbpo\u017eiranje<\/u>\u00ab delcev, delec \u00bboblije\u00ab FAGOCIT <\/strong>in nastane FAGOSOM<\/strong><\/p>\n

                            – spajanje<\/u> fagosoma<\/strong> z LIZOSOMI<\/strong> -> FAGOLIZOSOMI<\/strong><\/p>\n

                            – ubijanje <\/u>bakterij v fagolizosomih<\/strong><\/p>\n

                            – razkroj<\/u> fagocitiranih delcev<\/p>\n

                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                            Lokalni kardialni znaki akutnega vnetja:<\/u><\/strong><\/p>\n

                            – RUBOR <\/strong>(rde\u010dina<\/strong>) zaradi vazodilatacije (raz\u0161iritve \u017eil) in aktivne hipermije (kopi\u010denja krvi \u2013 h. tlak)<\/p>\n

                            – CALOR<\/strong> (toplota<\/strong>) \u2013II-<\/p>\n

                            – TUMOR<\/strong> (oteklina<\/strong>) nastane zaradi kopi\u010denja eksudata<\/p>\n

                            – DOLOR<\/strong> (bole\u010dina<\/strong>) kombinacija raztezanja tkiva zaradi pritiska eksudata in delovanja nekaterih mediatorjev vnetja<\/p>\n

                            – FUNCTIO LAESA <\/strong>\u2013 moteno delovanje organa ali dela telesa (slab\u0161a gibljivost oteklega sklepa pri artritisu, k zmanj\u0161anju gibljivosti prispeva tudi bole\u010dina)<\/p>\n

                            Vloga limfnih \u017eil med akutnim vnetjem:<\/u><\/strong><\/p>\n

                            – Odvajajo eksudat iz vneti\u0161\u010da<\/p>\n

                            – Vnetje se lahko raz\u0161iri tudi na limfne \u017eile = LIMFAGITIS<\/strong><\/p>\n

                            Vloga bezgavk med akutnim vnetjem:<\/u><\/strong><\/p>\n

                            – Biolo\u0161ki \u00bbfilter\u00ab, ki zavira \u0161irjenje vnetja s fagocitozo<\/strong> in tvorbo protiteles<\/strong> (levkociti B in T)<\/p>\n

                            LIMFADENITIS<\/strong> = vnetje bezgavk<\/p>\n

                            Fagociti v jetrih in vranici:<\/u><\/strong><\/p>\n

                            – \u010ce pride do \u00bbpreboja\u00ab povzro\u010diteljev iz limfnega sistema v kri, nastopi aktivacija fagocitov v jetrih in vranici. Oba organa se pove\u010data = HEPATO-SPLENOMEGALIJA<\/strong> (hepatomegalija + splenomegalija)<\/p>\n

                             <\/p>\n

                            Sistemske manifestacije akutnega vnetja:<\/u><\/strong><\/p>\n

                              \n
                            • POVI\u0160ANA TEMPERATURA <\/strong>zaradi vpliva PIROGENOV (estogeni in endogeni) na termoregulacijski center.<\/li>\n
                            • LEVKOCITOZA <\/strong>\u2013 povi\u0161ano \u0161tevilo levkocitov v krvi.<\/li>\n
                            • POSPE\u0160ENA SEDIMENTACIJA ERITROCITOV <\/strong>\u2013 sesedanje; med vnetjem citokini v jetrih pove\u010dajo sintezo fibrinogena, zaradi katerega se eritrociti v krvi lepijo v skupke, ki se hitreje sesedajo.<\/li>\n
                            • Povi\u0161ane vrednosti C-REAKTIVNEGA PROTEINA (CPR) <\/strong>v krvi<\/li>\n
                            • ONEMOGLOST<\/strong>, pomanjkanje apetita, glavobol<\/li>\n<\/ul>\n

                              \u00a0<\/strong><\/p>\n

                              Razvoj akutnega vnetja:<\/u><\/strong><\/p>\n

                              – POPOLNA OZDRAVITEV<\/strong> po eliminaciji povzro\u010ditelja vnetja (najpogosteje)<\/p>\n

                              – PREHOD V KRONI\u010cNO VNETJE<\/strong> \u2013 kadar ne pride do eliminacije povzro\u010ditelja ali pa se pojavijo zapleti med obnovo tkiva.<\/p>\n

                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                              KRONI\u010cNO VNETJE<\/u><\/strong><\/p>\n

                              – je dolgotrajno (ve\u010d tednov, ve\u010d let, trajno)<\/p>\n

                              Vzroki:<\/u><\/strong><\/p>\n

                              – Dolgotrajno delovanje mikroorganizmov, ki so odporni na fagocitozo (bacil tuberkuloze)<\/p>\n

                              – Dolgotrajna izpostavljenost neprebavljivim toksi\u010dnim snovem (azbest -> AZBESTOZA<\/strong>, silicij)<\/p>\n

                              – Avtoimune bolezni (revmatoidni artritis)<\/p>\n

                               <\/p>\n

                              PRIMARNA KRONI\u010cNO VNETJE<\/strong>: brez predhodnega AV<\/p>\n

                              SEKUNDARNO KRONI\u010cNO VNETJE<\/strong>: iz predhodnega AV<\/p>\n

                               <\/p>\n

                              Za kroni\u010dno vnetje so zna\u010dilni trije procesi, ki potekajo hkrati:<\/strong><\/p>\n

                                \n
                              1. KOPI\u010cENJE CELIC KRONI\u010cNEGA VNETJA <\/strong>\u2013 makrofagov, limfocitov in plazmatk <\/strong>\u2013 v vneti\u0161\u010du<\/li>\n
                              2. PROPAD TKIVA (nekroza)<\/strong> v vneti\u0161\u010du, posledica delovanja povzro\u010ditelja in mediatorjev<\/li>\n
                              3. OBNOVA (reparacija)<\/strong> z nadome\u0161\u010danjem propadlega tkiva z elementi granulacijskega tkiva <\/strong>(nastanek novih kapilar, proliferacija fibroblastov) in njegovo preobrazbo v vezivo<\/strong>.<\/li>\n<\/ol>\n

                                 <\/p>\n

                                Razlikujemo KV:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                – GRANULOMSKO KV <\/strong>\u2013 tvorba granulomov<\/strong> (tuberkuloza)<\/p>\n

                                – NEGRANULOMSKA KV<\/strong>: kroni\u010dno ulcerozno vnetje <\/strong>(\u010dir \u017eelodca), k. gnojno vnetje <\/strong>(k. abcesi), zadebelitev sten votlih organov <\/strong>(kroni\u010dni HOLECISTITS<\/strong> = KV \u017eol\u010dnika)<\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                Granulome tvorijo:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                – EPITELOIDNE CELICE<\/strong> so osnova GRANULOMA<\/strong> = makrofag (po izgledu enak epitelijskim celicam)<\/p>\n

                                – VE\u010cJEDRNE VELIKANKE<\/strong>: Langhansove velikanke<\/strong> (jedra na periferiji); Tujkove velikanke<\/strong> (jedra po celotni celici; ob \u0161ivih)<\/p>\n

                                 <\/p>\n

                                Primeri:<\/u><\/p>\n

                                TUBERKULOZA:<\/strong> Tuberkel = granulom; miliarna tuberkuloza (zelo nevarna)<\/p>\n

                                SIFILIS <\/strong>\u2013 kroni\u010dno granulomsko vnetje<\/p>\n

                                \u017dOL\u010cNI KAMNI <\/strong>\u2013 ne nastanejo granulomi; iz B limfocitov nastane plazmatka; limfociti + plazmatke = celice negranulomskega vnetja.<\/strong><\/p>\n

                                Primerjava AV in KV:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                  \n
                                • Ni reakcij mikrocirkulacije \u2013 KV<\/li>\n
                                • Ni granulomov \u2013 AV<\/li>\n
                                • Limfociti, plazmatke \u2013 KV<\/li>\n
                                • So\u010dasna obnova \u2013 KV<\/li>\n<\/ul>\n

                                  \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                  DELITEV VNETIJ glede na prevladujo\u010do komponento vnetnega odziva:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                    \n
                                  1. ALTERACIJSKA VNETJA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                    – v ospredju je uni\u010dujo\u010d u\u010dinek (aliteracija) z obse\u017enimi nekrozami.<\/p>\n

                                    – vse oblike razen kroni\u010dnega ulceroznega vnetja (\u010dir, uklus, razjeda) so akutne.<\/p>\n

                                    PSEVDOMEMBRANOZNO VNETJE<\/strong> \u2013 v grlu in \u017erelu pri davici, v \u0161irokem \u010drevesju po uporabi AB; zna\u010dilen nastanek psevdomembran<\/strong>: sivo rumenkaste obloge.<\/p>\n

                                    NEKROZANTNO VNETJE<\/strong> \u2013 primer: obse\u017ene nekroze jetrnih celic zaradi zastrupitve z zeleno mu\u0161nico (akutni nekrozantni hepatitis)<\/p>\n

                                    ULCEROZNO VNETJE<\/strong> \u2013 posledica lokalizirane nekroze stene votlega organa; EROZIJA<\/strong> \u2013 le sluznica; \u010cIR<\/strong> \u2013 globlje v steni; primer: ulkusna bolezen \u017eelodca ali dvanajstnika.<\/p>\n

                                    ALTERACIJA<\/strong> \u2013 neposredna po\u0161kodba tkiv, posledica nekroza<\/p>\n

                                    HEPATITIS<\/strong> \u2013 vnetje jeter<\/p>\n

                                    ULCEROZA<\/strong> \u2013 vnetje in propad sluznic (davica)<\/p>\n

                                    AKUTNI \u00bbSTRESS\u00ab ULCUSI<\/strong> \u2013 \u010dir na \u017eelodcu, omejen le na sluznico<\/p>\n

                                     <\/p>\n

                                      \n
                                    1. EKSUDATIVNA VNETJA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                      – potekajo praviloma (razen dela gnojnih abscendentnih vnetij) akutno.<\/p>\n

                                      – v ospredju je EKSUDACIJA<\/strong> (nastajanje in kopi\u010denje teko\u010dine, beljakovin in vnetnih celic v medceli\u010dnem prostoru)<\/p>\n

                                      SEROZNO VNETJE <\/strong>\u2013 najpogosteje nastane na seroznih membranah <\/strong>(serozni plevritis), v sklepih<\/strong> (akutni s. artritis) ali mo\u017eganskih mrenah <\/strong>( as meningitis); samostojno vnetje (opekline) ali za\u010detna faza drugih eksudativnih vnetij.<\/p>\n

                                      FIBRINSKO VNETJE <\/strong>\u2013 plju\u010dnica<\/p>\n

                                      HEMORAGI\u010cNO VNETJE <\/strong>\u2013 spremlja zasevke maligne bolezni ali tuberkulozo; beljakovinam se prime\u0161ajo eritrociti; primer: akutni hemoragi\u010dni pankreatitis<\/strong>.<\/p>\n

                                      KATARALNO VNETJE<\/strong> \u2013 prekomerna tvorba sluzi<\/strong>; akutno: prehlad, kroni\u010dno: pri kadilcih kr. bronhitis<\/strong>.<\/p>\n

                                      GNOJNO VNETJE <\/strong>\u2013 PUS<\/strong> = gnojni eksudat; razvije se kot:<\/p>\n

                                        \n
                                      • ABSCES<\/strong> ali ognojek \u2013 lokalizirano (jetra, podko\u017eje, mo\u017egani..)<\/li>\n
                                      • EMPIEM<\/strong> \u2013 GV telesnih votlin (prsna votlina) in votlih organov (\u017eol\u010dnik – HOLECISTITIS<\/strong>)<\/li>\n
                                      • FEGMONA<\/strong> \u2013 difuzno vnetje (\u0161iri se po medceli\u010dnih \u0161pranjah) (slepi\u010d)<\/li>\n
                                      • SEPTIKOPIEMIJA<\/strong> \u2013 \u0161irjenje gnojnega vnetja<\/li>\n<\/ul>\n

                                        \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                          \n
                                        1. PROLIFERACIJSKA\/PRODUKTIVNA VNETJA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                          – praviloma kroni\u010dna vnetja pri katerih poleg vnetnih celic izstopajo elementi obnove (granulacijsko tkivo, vezivo), zaradi katerih je stena votlega organa zadebeljena.<\/p>\n

                                          RESTITUTION IN INTEGRUM <\/strong>–\u00a0 stanje kot je bilo pred vnetjem, boleznijo..<\/p>\n

                                          GASTRITIS<\/strong> \u2013 vnetje \u017eelod\u010dne sluznice<\/p>\n

                                          APENDICITIS <\/strong>\u2013 vnetje slepi\u010da<\/p>\n

                                          DERMATITIS <\/strong>\u2013 vnetje ko\u017ee<\/p>\n

                                          CISTITIS<\/strong> \u2013 vnetje se\u010dnega mehurja<\/p>\n

                                          PIELONEFITIS <\/strong>\u2013 vnetje ledvice<\/p>\n

                                          SANATIO PER PRIMAM INTERNTIONEM \u2013 za\u017eeleno celjenje ran<\/p>\n

                                          SANATIO PER SECUNDAM INTERNTIONEM \u2013 rezultat so brazgotine<\/p>\n

                                          OBNOVA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                          OBNOVA<\/strong> \u2013procesi celjenja tkiv, ki so bila uni\u010dena med vnetjem.<\/p>\n

                                          2 tipa obnove:<\/u> REGENERACIJA, REPARACIJA + kombinacija<\/strong><\/p>\n

                                          Lahko poteka so\u010dasno z vnetjem<\/p>\n

                                          Delitev celic glede na njihovo delitveno sposobnost:<\/p>\n

                                            \n
                                          • LABILNE CELICE<\/strong> \u2013 se delijo<\/strong> in nadome\u0161\u010dajo odmrle (v kostnem mozgu, celice limfati\u010dnega tkiva, ko\u017ee, ustne votline, po\u017eiralnika, vagine, \u017eelodca, \u010drevesa, eksokrinih \u017elez, epitela se\u010dil..)<\/li>\n
                                          • STABILNE CELICE<\/strong> – ob posebnih okoli\u0161\u010dinah se delijo<\/strong>, npr \u010de umirajo zaradi bolezni (jetra, endokrine \u017eleze, vezivo, epitelne celice npr ledvi\u010dnih kanal\u010dkov, kostno tkivo)<\/li>\n
                                          • PERMANENTNE<\/strong> \u2013 se ne delijo<\/strong> (\u017eiv\u010dne, celice o\u010desne mre\u017enice in mi\u0161i\u010dne celice)<\/li>\n<\/ul>\n

                                             <\/p>\n

                                            REGENERACIJA<\/u> <\/strong>\u2013 nadome\u0161\u010danje odmrlih labilnih in stabilnih<\/strong> celic s celicami iste vrste;<\/p>\n

                                            – STROMA<\/strong> \u2013 3D ogrodje organa – mora biti ohranjena<\/strong><\/p>\n

                                            – le manj\u0161e nekroze<\/strong><\/p>\n

                                            REPARACIJA<\/u><\/strong> \u2013 nadome\u0161\u010danje umrlih permanentnih<\/strong> celic z drugimi celicami in preobrazba GRANULACIJSKEGA TKIVA v BRAZGOTINO<\/strong><\/p>\n

                                            – Je sestavni del kroni\u010dnega vnetja<\/p>\n

                                            – sledi obse\u017enim nekrozam<\/strong>, propadu strome<\/strong><\/p>\n

                                            – 2 fazi<\/strong>:<\/p>\n

                                              \n
                                            • ORGANIZACIJA<\/strong> \u2013 tvorba GRANULACIJSKEGA TKIVA <\/strong>= \u00bbdivje meso<\/strong>\u00ab<\/li>\n
                                            • CIKATRIZACIJA<\/strong> \u2013 pretvorba granulacijskega tkiva v BRAZGOTINO (zabrazgotinjenje)<\/strong>; v brazgotini prevladajo kolagena vlakna.<\/li>\n<\/ul>\n

                                              KELOID<\/strong> \u2013 nastanek brazgotine, ki je hipertrofi\u010dna<\/p>\n

                                               <\/p>\n

                                                \n
                                              1. MOTNJE OBTOKA TELESNE TEKO\u010cINE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                Prehod teko\u010dine skozi kapilarne pore v medceli\u010dni prostor dolo\u010data dva tlaka:<\/p>\n

                                                  \n
                                                1. HIDROSTATSKI TLAK KRVI v kapilarah<\/u><\/strong> (= te\u017ea stolpca krvi, ki pritiska na kapilarno steno)<\/li>\n<\/ol>\n

                                                  – na arterijskem delu = 35 mm Hg<\/p>\n

                                                  – na venskem delu = 15 mm Hg<\/p>\n

                                                  – potiska teko\u010dino krvne plazme iz kapilare v medceli\u010dni prostor<\/strong><\/p>\n

                                                  FILTRACIJA<\/strong> \u2013 premik teko\u010dine iz kapilare<\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. KOLOIDNO-OSMOTSKI TLAK KRVNE PLAZME<\/u><\/strong> (vzdr\u017eujejo ga serumski albumini)<\/li>\n<\/ol>\n

                                                    – v celotnem poteku kapilare meri 25 mm Hg<\/p>\n

                                                    REASORBCIJA <\/strong>\u2013 premik teko\u010dine iz medceli\u010dnega prostora v kapilaro<\/strong>.<\/p>\n

                                                      \n
                                                    • Razlika tlakov na ARTERIJSKEM<\/strong> delu kapilare (35 \u2013 25 = 10 mm Hg) spro\u017ei FILTRACIJO<\/strong><\/li>\n
                                                    • Razlika tlakov na VENSKEM<\/strong> delu kapilare (25 \u2013 15 = 10 mm Hg) spro\u017ei REASORBCIJO<\/strong><\/li>\n
                                                    • V venskem delu kapilare se reasorbira 9\/10<\/strong> teko\u010dine, ki se filtrira na arterijskem delu, 1\/10 zastaja<\/strong> v medceli\u010dnem prostoru \u2013 drenirajo jo limfne \u017eile z limfno \u010drpalko<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                       <\/p>\n

                                                      EDEM<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                      EDEM <\/strong>\u2013 prekomerno kopi\u010denje teko\u010dine v medceli\u010dnem prostoru in v telesnih votlinah<\/p>\n

                                                      TRANSUDAT<\/strong> \u2013 teko\u010dina, ki se nakopi\u010di; nastane zaradi hemodinamskih motenj; vsebujem manj beljakovin (specifi\u010dna te\u017ea je manj kot 1.020) kot eksudat (AV)<\/p>\n

                                                      – Je pomemben klini\u010dni simptom razli\u010dnih bolezni (srca, ledvic..)<\/p>\n

                                                      – zavira celjenje in sanacijo oku\u017eb<\/p>\n

                                                      Nastane zaradi:<\/u><\/p>\n

                                                        \n
                                                      1. Zni\u017eanja hidrostatskega tlaka v venah <\/u>(SHEMA 62)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                        LOKALNI EDEM<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                        – Zajema del telesa<\/p>\n

                                                          \n
                                                        1. <\/u> Najpogosteje v spodnjih okon\u010dinah zaradi TROMBOZE GLOBOKIH VEN GOLENI<\/strong> \u2013 zaradi strdka se kri kopi\u010di distalno od zapore => venski tlak naraste in se \u0161iri v obmo\u010dje mikrocirkulacije prizadete okon\u010dine.<\/li>\n
                                                        2. <\/u> Zaradi PRITISKA POVE\u010cANE MATERNICE<\/strong> v nose\u010dnosti => edem v spodnji polovici telesa.<\/li>\n<\/ol>\n

                                                          \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                          SPLO\u0160NI EDEM<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                          – Zadebeljene okon\u010dine, zabuhel obraz in zatekanje notranjih organov.<\/p>\n

                                                            \n
                                                          1. <\/u> Zaradi BOLEZNI SRCA<\/strong> (popu\u0161\u010danja desnega srca) pride do zastajanja krvi v venah velikega obtoka, zvi\u0161anja hidrostatskega tlaka.<\/li>\n
                                                          2. <\/u> Zastajanje krvi v malem obtoku zaradi MITRALNE STENOZE<\/strong> (zo\u017eitev mitalne zaklopke) povzro\u010di PLJU\u010cNI EDEM<\/strong> (kopi\u010denje transudata v plju\u010dnih me\u0161i\u010dkih\/olveolih), ki se neredko kon\u010da s smrtjo bolnika.<\/li>\n<\/ol>\n

                                                             <\/p>\n

                                                              \n
                                                            1. Zni\u017eanje koloidno \u2013 osmotskega tlaka v plazmi (<\/u>SHEMA 63)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                              – vzdr\u017eujejo ga predvsem ALBUMINI (beljakovine)<\/p>\n

                                                              HIPOPROTEINEMIJA <\/strong>\u2013 zni\u017eanje koncentracije albuminov zaradi zni\u017eanja sinteze beljakovin v jetrih (stradanje, ciroza jeter) ali izgubljanja beljakovin z urinom.<\/p>\n

                                                               <\/p>\n

                                                                \n
                                                              1. Zvi\u0161ana koncentracija natrija v krvi<\/u><\/strong><\/li>\n
                                                              2. <\/u> Zaradi ODPOVEDI LEDVIC<\/strong>: prenehanje tvorbe urina -> kopi\u010denje Na in vode<\/li>\n
                                                              3. 2<\/u>. Zaradi SR\u010cNEGA POPU\u0160\u010cANJA<\/strong>: zni\u017eana koli\u010dina krvi:<\/li>\n
                                                              4. a)<\/strong><\/u> V LEDVICAH<\/strong>: izlo\u010danje RENINA -> encim ANGIOTENZIN spro\u017ei sekreacijo ALDOSTERONA -> prepre\u010di izlo\u010danje Na<\/li>\n
                                                              5. b)<\/u> V MO\u017dGANIH<\/strong>: aktivacija ANTIDIURETI\u010cNEGA HORMONA -> prepre\u010di izlo\u010danje vode<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                a+b)<\/u> Zvi\u0161ana prostornina krvne plazme -> zvi\u0161an hidrostatski tlak plazme -> TRANSUDACIJA -> SPLO\u0160NI EDEM<\/p>\n

                                                                 <\/p>\n

                                                                  \n
                                                                1. Motnje pretoka limfe (LIMFEDEM)<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                  – Najpogosteje pride do zapore limfnega pretoka po kirur\u0161kih posegih.<\/strong><\/p>\n

                                                                  – Oviran pretok limfe -> zvi\u0161ana koli\u010dina teko\u010dine v medceli\u010dnem prostoru -> LOKALNI EDEM (primer: resekcija pazdu\u0161ne bezgavke -> edem zgornje okon\u010dine)<\/p>\n

                                                                  PLJU\u010cNI EDEM<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                  = kopi\u010denje teko\u010dine v plju\u010dnih me\u0161i\u010dkih\/alveolih<\/strong><\/p>\n

                                                                  – Transudat:<\/u><\/strong> plju\u010dni edem, ki nastane kot posledica HEMODINAMSKIH MOTENJ<\/strong> (mitralne stenoze)<\/p>\n

                                                                  – OVIRA (mitralna stenoza) -> kopi\u010denje krvi v levem atriju -> hidrostatski tlak se zvi\u0161a -> prena\u0161a se v mikrocirkulacijo plju\u010dnega obtoka -> transudacija v alveole + prehajanje eritrocitov -> fagocitoza (zaradi alveolarnih makrofagov) -> rjav pigment (viden pri obdukciji)<\/p>\n

                                                                  Vzrok:<\/u><\/strong> VNETJA (plju\u010dnica), vdihavanje DRA\u017dE\u010cIH PLINOV (dima), vdihavanje \u017dELOD\u010cNE VSEBINE pri nezavestnih; \u0160OK po po\u0161kodbah, VI\u0160INSKA BOLEZEN, zastrupitve s HEROINOM – > okvare epitela in endotelnih celic kapilar – > nastanek eksudata.<\/p>\n

                                                                  Kopi\u010denje teko\u010dine (transudata ali eksudata) v telesnih votlinah:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                  ASCITES<\/strong> \u2013 teko\u010dina v trebu\u0161ni votlini<\/p>\n

                                                                  HYDROTORAX<\/strong> \u2013 teko\u010dina v prsni votlini<\/p>\n

                                                                  HYDROPERIKARDIUM <\/strong>\u2013 teko\u010dina v osr\u010dniku<\/p>\n

                                                                  MO\u017dGANSKI EDEM\/ EDEMA CEREBRI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                  = prekomerno kopi\u010denje teko\u010dine v mo\u017eganovini.<\/strong><\/p>\n

                                                                  – spremlja novotvorbe, vnetja, hipertenzivne krize in po\u0161kodbe glave.<\/p>\n

                                                                  – LOKALNI ali SPLO\u0160NI<\/p>\n

                                                                  – mo\u017egani so te\u017eji (normalno: 1500g), mo\u017eganske vijuge so raz\u0161irjene, splo\u0161\u010dene, brazde so zo\u017eene, zglajene, mo\u017eganski prekati pa stisnjeni.<\/p>\n

                                                                  Edem -> mo\u017egani se pomaknejo navzdol -> VKLE\u0160\u010cENJE MO\u017dGANOV -> STISNJENJE mo\u017eganskih \u017dIL -> SMRT bolnika<\/p>\n

                                                                  NOTRANJI HIDROCEFALUS<\/strong> \u2013 teko\u010dina v mo\u017eganskih<\/strong> prekatih<\/strong><\/p>\n

                                                                  ZUNANJI HIDROCEFALUS<\/strong> \u2013 teko\u010dina v subarachnoidalnem<\/strong> prostoru<\/strong><\/p>\n

                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                  DEHIDRACIJA (IZSU\u0160ITEV)<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                  Vzrok izgube telesne vode:<\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  1. Oviran vnos vode v organizem <\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                    – zaradi motenj po\u017eiranja, skrajne iz\u010drpanosti, du\u0161evnih bolezni ali nezavesti -> odpoved ledvic, \u017eeja, OLIGURIJA<\/strong> \u2013 zmanj\u0161anje tvorbe urina\/ALIGURIJA<\/strong> \u2013 prenehanje tvorbe urina , psihi\u010dne motnje, smrt v 7-10 dneh.<\/p>\n

                                                                      \n
                                                                    1. Prekomerna izguba telesne vode<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                      – hudo potenje zaradi zvi\u0161ane telesne temperature ali visoke temperature okolja, bruhanje, hude driske, pri opeklinah in med sladkorno boleznijo.<\/p>\n

                                                                      =><\/strong> HEMOKONCENTRACIJA<\/strong> \u2013 zgostitev krvi se odra\u017ea v zvi\u0161anju HEMATOKRITA<\/strong> (dele\u017ea krvi, ki ga predstavljajo eritrociti) + <\/strong>zvi\u0161ana koncentracija serumskega natrija in se\u010dnine (kazalca motenega delovanja ledvic)<\/p>\n

                                                                       <\/p>\n

                                                                        \n
                                                                      1. MOTNJE KRVNEGA OBTOKA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                         <\/p>\n

                                                                        Vzrok:<\/p>\n

                                                                          \n
                                                                        1. Spremembe koli\u010dine cirkulirajo\u010de krvi<\/u><\/strong><\/li>\n
                                                                        2. a) NADKRVNOST<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                          = HIPERMIJA \u2013 razvije se naglo\/AKUTNO ali postopno\/KRONI\u010cNO<\/p>\n

                                                                           <\/p>\n

                                                                          AKTIVNA HIPERMIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                          = pove\u010dan dotok ARTERIJSKE krvi<\/strong> v tkivo\/organ<\/p>\n

                                                                          – Razvije se AKUTNO<\/strong><\/p>\n

                                                                          Etiologija:<\/u><\/p>\n

                                                                            \n
                                                                          1. Pove\u010dane funkcionalne zahteve (mi\u0161ice med treningom)<\/li>\n
                                                                          2. Za\u010detna faza akutnega vnetja<\/li>\n
                                                                          3. Psihogena hipermija (zardevanje, erekcija)<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                            -> Tkiva\/organi so NABREKLI, SVETLORDE\u010cI, TOLPI<\/strong><\/p>\n

                                                                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                            PASIVNA HIPERMIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                            = pove\u010dana koli\u010dina DEOKSIGINIRANE krvi <\/strong>zaradi OTE\u017dKO\u010cENEGA ODTOKA (ob normalnem pritoku arterijske krvi)<\/p>\n

                                                                            – Razvije se AKUTNO ali KRONI\u010cNO<\/strong><\/p>\n

                                                                            LOKALNA:<\/u> dolo\u010dena vena, dolo\u010den organ\/del telesa; zaradi VENSKE TROMBOZE<\/strong> ali PRITISKA TUMORJEV ali BEZGAVK na vene<\/strong>; tkiva, organi so NABREKLI, MODRIKASTI = CIANOZA, VLA\u017dNI<\/strong> (zaradi so\u010dasnega razvoja edema)<\/p>\n

                                                                            SPLO\u0160NA:<\/u> OSLABELOST MIOKARDA<\/strong> pri nekaterih boleznih srca in zastajanja venozne krvi v plju\u010dnem ali sistemskem obtoku.<\/p>\n

                                                                             <\/p>\n

                                                                            STAZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                            = popolna ustavitev toka venske krvi <\/strong>v omejenem delu; zaradi intenzivnih dra\u017eljajev pri OPEKLINAH, OZEBLINAH, nekaterih OKU\u017dBAH. <\/strong><\/p>\n

                                                                             <\/p>\n

                                                                              \n
                                                                            1. b) KRVAVITEV<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                              = uhajanje krvi iz obto\u010dil.<\/p>\n

                                                                              Krvavitev obravnavamo glede na:<\/u><\/strong> 1. Na\u010din iztekanja, 2. Segment obto\u010dil (iz katerega kri izteka),<\/p>\n

                                                                                \n
                                                                              1. Podro\u010dij, kamor kri odteka<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                3 na\u010dini kako pride do krvavitve:
                                                                                \n1. HEMORRHAGIA PER RHEXIN<\/u><\/strong> = PREKINITEV STENE \u017eile ali srca zaradi po\u0161kodbe ali patolo\u0161kih procesov stene obto\u010dil -> primer 69<\/strong><\/p>\n

                                                                                  \n
                                                                                1. HAEMORRHAGIA PER DIABROSIN<\/u><\/strong> \u2013 nastane zaradi PATOLO\u0160KEGA PROCESA IZVEN OBTO\u010cIL, ki povzro\u010di prekinitev stene.<\/li>\n
                                                                                2. HAEMORRHAGIA PER DIAPEDESTIN<\/u><\/strong> \u2013 pasivno IZTISKANJE ERITROCITOV iz kapilare zaradi:
                                                                                  \n-><\/strong> visokega hidrostatskega tlaka med kroni\u010dno pasivno hipermijo
                                                                                  \n-><\/strong> zelo raz\u0161irjenih kapilarnih por pri hudem vnetju
                                                                                  \n-><\/strong> HEMORA\u0160KE DIASTAZE<\/strong> \u2013 nagnjenosti h krvavitvam na nivoju mirkocirkulacije.<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                  Glede na SEGMENT obto\u010dil, kjer pride do karvavitve razlikujemo:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                    \n
                                                                                  • ARTERIJSKA KRVAVITEV<\/strong> \u2013 oksiginirana svetlo rde\u010da kri te\u010de v curku<\/li>\n
                                                                                  • VENSKA KRVAVITEV<\/strong> \u2013 deoksiginirana temno rde\u010da kri po\u010dasi curlja<\/li>\n
                                                                                  • KAPILARNA KRVAVITEV<\/strong> \u2013 \u00bbrosenje\u00ab pri odrgninah, pik\u010daste krvavitve po ko\u017ei, sluznicah, 2-3mm<\/li>\n
                                                                                  • KRVAVITEV IZ SRCA<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n


                                                                                    \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                    \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                    Notranje krvavitve<\/u>:<\/strong><\/p>\n

                                                                                    V telesne votline in votle organe:<\/u>
                                                                                    \nHEMATOPERITONEJ<\/strong> \u2013 krvavitev v trebu\u0161no votlino
                                                                                    \nHEMATOTORAKS<\/strong>\u00a0 – v prsno votlino
                                                                                    \nHEMATOPERIKARD<\/strong> \u2013 v osr\u010dnik
                                                                                    \nHEMATOCEFALUS<\/strong> \u2013 notranji \u2013 v mo\u017eganske prekate; zunanji \u2013 v subarachnoidalni prostor
                                                                                    \nHEMATOKOLPOS<\/strong> \u2013 krvavitev v vagino
                                                                                    \nHEMATOMETRA<\/strong> \u2013 v materni\u010dno votlino
                                                                                    \nHEMATOSALPINGS<\/strong> \u2013 v jajcevod
                                                                                    \nHEMATONEFROS<\/strong> \u2013 v ledvi\u010dni meh (pielon)
                                                                                    \nHEMARTRON<\/strong> \u2013 v sklep<\/p>\n

                                                                                    V tkivo:
                                                                                    \n<\/u>HEMATOM<\/strong> \u2013 lokalizirana krvavitev v tkivo (npr v mo\u017eganovino, jetra, podko\u017eje)
                                                                                    \nPETEHIJE<\/strong>, PURPURA<\/strong> \u2013 pik\u010daste krvavitve po ko\u017ei, sluznicah in seroznih membranah (potrebu\u0161nici..)<\/p>\n

                                                                                    Zunanje krvavitve:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                    Na povr\u0161ini telesa<\/u>: rane
                                                                                    \nSkozi naravne odprtine:<\/u>
                                                                                    \nEPISTAKSA<\/strong> \u2013 krvavitev iz nosu
                                                                                    \nHEMOPTIZA<\/strong> \u2013 iz dihal
                                                                                    \nHEMATEMEZA<\/strong> \u2013 masivna krvavitev iz zgornjih prebavil
                                                                                    \nMELENA<\/strong> \u2013 manj\u0161e koli\u010dine krvavitve iz zgornjih prebavil se izlo\u010dajo skozi anus
                                                                                    \nPROKTORAGIJA<\/strong> \u2013 sve\u017ea kri v blatu
                                                                                    \nMENORAGIJA<\/strong> \u2013 oja\u010dana ali podalj\u0161ana menstrualna krvavitev
                                                                                    \nMETRORAGIJA<\/strong> \u2013 krvavitev iz rodil brez povezave z menstruacijo
                                                                                    \nMENARHE<\/strong> \u2013 prva menstrualna krvavitev
                                                                                    \nHEMATURIJA<\/strong> \u2013 krvavitev iz se\u010dil<\/p>\n

                                                                                    Usoda krvavitve:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                    MANJ\u0160E KRVAVITVE:<\/u><\/strong>\u00a0 iz razpadlih ERITROCITOV se sprosti HEMOGLOBIN -> (makrofagi) \u017dELEZOV PIGMENT ozna\u010di mesto krvavitve<\/p>\n

                                                                                    VE\u010cJE KRVAVITVE = HEMATOMI:<\/u><\/strong> VNETNA reakcija -> OBNOVA: z ovojnico -> odlaganje KALCIJEVIH SOLI = DISTROFI\u010cNA KALCIFIKACIJA<\/strong><\/p>\n

                                                                                    Posledice krvavitve:
                                                                                    \n<\/u><\/strong>Odvisne od MESTA, KOLI\u010cINE in HITROSTI<\/strong> krvavitve
                                                                                    \n– do 20% -> AVTOREGULACIJA<\/strong>
                                                                                    \n– 20-35% -> REVERZIBILEN<\/strong> \u0160OK<\/strong>
                                                                                    \n– ve\u010d kot 35% -> IREVERZIBILEN \u0160OK<\/strong> -> SMRT<\/p>\n

                                                                                      \n
                                                                                    1. c) \u0160OK (KOLAPS OBTO\u010cIL)<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                      = Sindrom, ki nastane zaradi akutno potekajo\u010dih, potencialno smrtno nevarnih bolezni ali po\u0161kodb.
                                                                                      \n– padec krvnega tlaka -> ZMANJ\u0160ANA PREKRVAVLJENOST tkiv -> HIPOKSIJA (pomanjkanje kisika) tkiv\u00a0\u00a0 -> OKVARE CELIC<\/p>\n

                                                                                      KARDIOGENI \u0160OK<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                      Zmanj\u0161ane kontraktilne sposobnosti miokarda<\/strong> -> okvare sr\u010dne tla\u010dilke -> zmanj\u0161an minutni volumen krvi (koli\u010dina krvi, ki jo srce iztisne v eni minuti) -> neustrezna PERFUZIJA (prekrvavitev)<\/strong> -> hipoksija ->\u0160OK <\/strong>
                                                                                      \nVzrok:<\/u><\/strong> infarkt miokarda, motnje sr\u010dnega ritma, masivne krvavitve<\/p>\n

                                                                                      MASIVNA PLJU\u010cNA EMBOLIJA<\/strong> \u2013 posnema kardiogeni \u0161ok; srce ni okvarjeno, zaradi zapore (embolije) v plju\u010dnem obtoku pa je priliv oksiginirane krvi v levi preddvor akutno zmanj\u0161an.<\/p>\n

                                                                                       <\/p>\n

                                                                                      HIPOVOLEMO\u010cNI \u0160OK<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                      HIPOVOLEMIJA <\/strong>\u2013 zmanj\u0161an volumen krvi v obto\u010dilih -> padec k pritiska -> zmanj\u0161an prililv venske krvi v desno srce -> zmanj\u0161an min V -> neustrezna perfuzija -> hipoksija -> \u0160OK<\/p>\n

                                                                                      Vzrok:<\/u><\/strong> huda krvavitev, znantna izguba telesne vode (ekstramno bruhanje, hude driske, obse\u017ene opekline)<\/p>\n

                                                                                       <\/p>\n

                                                                                      NEVROGENI \u0160OK<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                      Izguba VAZOMOTORNE NAPETOSTI o\u017eilja<\/strong> (ki jo v normalnih razmerah preko \u017eiv\u010dnih impulzov vzdr\u017euje vazomotorni center v mo\u017eganih) -> VAZODILATACIJA (raz\u0161iritev<\/strong>) ven -> zastajanje krvi v venah -> zmanj\u0161an priliv krvi v desno srce -> zmanj\u0161an min V -> neustrezna perfuzija -> hipoksija -> \u0160OK<\/strong><\/p>\n

                                                                                      Vzrok:<\/u> NESORAZMERJE<\/strong> med NORMALNO KOLI\u010cINO krvi <\/strong>in POVE\u010cANO PROSTORNINO cirkulasijskega sistema; <\/strong>po\u0161kodbe hrbtenja\u010de, blokada vazomotornega centra med anastezijo<\/p>\n

                                                                                      \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                      Faze \u0161oka:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                      ZA\u010cETNA (NENAPREDUJO\u010cA) FAZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                      Dvig krvnega tlaka -> normalni min V se vzpostavi z aktivacijo fiziolo\u0161kih NEVRO \u2013 HORMONALNIH mehanizmov: <\/strong><\/p>\n

                                                                                        \n
                                                                                      • AKTIVACIJA SIMPATIKUSA<\/strong> z vazokonstrikcijo (zo\u017eitev) ferifernega dela obto\u010dil<\/li>\n
                                                                                      • Izlo\u010danje RENINA<\/strong> iz ISHEMI\u010cNIH (neprekrvavljenih)<\/strong> in hipoksi\u010dnih ledvic<\/li>\n
                                                                                      • Renin aktivira encim ANGIOTENZIN<\/strong> -> pospe\u0161i izlo\u010danje ALDOSTERONA<\/strong> (skorja nadledvi\u010dne \u017eleze) -> prepre\u010di izlo\u010danje natrija<\/strong> + hkrati se izlo\u010da ANTIDIURETI\u010cNI HORMON<\/strong> (iz hipotalamusa) -> prepre\u010di izlo\u010danje telesne vode<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                        \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                        NAPREDuJO\u010cA FAZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                        Kompenzacija s fiziolo\u0161kimi nevro \u2013 hormonalnimi mehanizmi ni ve\u010d uspe\u0161na.<\/strong><\/p>\n

                                                                                          \n
                                                                                        • OZDRAVITEV <\/strong>(s pomo\u010djo intenzivne terapije)<\/li>\n
                                                                                        • MO\u017dGANSKA SMRT<\/strong> – Nepopravljiva hipoksi\u010dna okvara mo\u017eganov, ob ohranjenem delovanju srca<\/li>\n
                                                                                        • Prehod v IREVERZIBILNO FAZO<\/strong> \u0161oka<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                           <\/p>\n

                                                                                          IREVERZIBILNA FAZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                          Nepopravljivim okvaram vitalnih organov zaradi hipoksije sledi SMRT.<\/strong><\/p>\n

                                                                                          \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                          Organi, ki so med \u0161okom najpogosteje prizadeti:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                          PLJU\u010cA<\/strong> \u2013 akutna difuzna alveolarna okvara (\u00bb\u0161okovna plju\u010da\u00ab); plju\u010dni edem, nastanek hialinih membran.<\/p>\n

                                                                                          LEDVICA<\/strong> \u2013 akutna tubularna okvara; lu\u0161\u010denje nektori\u010dnih epitelnih celic ledvi\u010dnih kanal\u010dkov -> zama\u0161itev ledvi\u010dnih kanal\u010dkov -> akutna odpoved delovanja ledvic (tvorbe urina) -> oligurija\/angurija<\/p>\n

                                                                                          SRCE, MO\u017dGANI, PREBAVILA, JETRA<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                          CRUSH SINDROM<\/strong> \u2013 se razvije pri obse\u017enih zme\u010dkaninah mi\u0161i\u010dja. Iz po\u0161kodovanih mi\u0161ic se v kri izlo\u010da mioglobin<\/strong>, ki ma\u0161i ledvi\u010dne kanal\u010dke -> oligurija\/angurija -> splo\u0161ni eden -> v krvi se kopi\u010dijo nerabni metaboliti \u2013 du\u0161i\u010dni retenti (npr se\u010dnina) -> uremija -> smrt<\/p>\n

                                                                                           <\/p>\n

                                                                                            \n
                                                                                          1. Ote\u017eko\u010den tok krvi ali njegova prekinitev:<\/u><\/strong><\/li>\n
                                                                                          2. a) TROMBOZA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                            = za\u017eivljenjsko nastajanje KRVNIH STRDKOV v razli\u010dnih segmentih krvnega obtoka.<\/p>\n

                                                                                            TROMB \u2013 krvni strdek<\/p>\n

                                                                                            3 dejavniki \u2013 VIRCHOWOV TRIAS:<\/p>\n

                                                                                              \n
                                                                                            • Po\u0161kodba endotelija<\/li>\n
                                                                                            • Spremembe toka krvi<\/li>\n
                                                                                            • Spremembe v sestavi krvi<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                              Po\u0161kodbe endotelija:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              ATEROSKLEROZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Najpogostej\u0161i vzrok<\/p>\n

                                                                                              – Tvorba ATEROMON<\/strong> = lokalno kopi\u010denje HOLESTEROLA<\/strong>, ki povzro\u010di IZBOKLINO<\/strong> pod arterijskim endotelom, ki jo odeva VEZIVNA \u00bbKAPA\u00ab s kolagenom<\/strong> -> lahko PO\u010cI = RUPTURA<\/strong> -> trobmociti pridejo v neposredni stik s kolegenom (iz kape) in pri\u010dne se tvorba STRDKA<\/strong><\/p>\n

                                                                                              VNETJE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Okvara endotelija in kontakr kolagena s trombociti.<\/p>\n

                                                                                              ARTERITIS<\/strong> \u2013 vnetje arterij<\/p>\n

                                                                                              FLEBITIS<\/strong> \u2013 vnetje ven<\/p>\n

                                                                                              ENDOKARDITIS<\/strong> \u2013 sr\u010dnih zaklopk<\/p>\n

                                                                                              Vnetje ENDOKARDA<\/strong> po infarktu<\/p>\n

                                                                                              HIPERTENZIJA in KAJENJE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Zaradi tvorbe prostih radikalov pride do po\u0161kodbe endotelija.<\/p>\n

                                                                                               <\/p>\n

                                                                                              Spremembe toka krvi:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              STAZA <\/u><\/strong>\u00a0– popolna ustavitev toka krvi<\/p>\n

                                                                                              TURBOLENTNI (vrtin\u010dasti) TOKOVI<\/u><\/strong> \u2013 na razcepi\u0161\u010dih arterij in takrat, ko kri zadeva ob aterome, v levem preddvoru med fibrilacijo.<\/p>\n

                                                                                               <\/p>\n

                                                                                              Spremembe v sestavi krvi:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              TROMBOCIZOZA = zvi\u0161ano \u0161tevilo trombocitov<\/u><\/strong> \u2013 pri po\u0161kodbah, krvavitvah, malignih boleznih…<\/p>\n

                                                                                              HIPERKOAGULABILNOST KRVI<\/u><\/strong> \u2013 zvi\u0161ana koncentracija dejavnikov koagulacije v serumu; vzroki so redko prirojeni; pridobljeni: starost, rakasta obolenja, debelost, kombinacija jemanja oralnih kontraceptivov in kajenja.<\/p>\n

                                                                                               <\/p>\n

                                                                                              Vrste trombov:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              OBTURACIJSKI TROMBUS <\/strong>\u2013 v celoti ma\u0161i \u017eilo<\/p>\n

                                                                                              PARIETALNI TROMBUS <\/strong>\u2013 plo\u0161\u010dati strdek, ki se prilega na endokard sr\u010dne stene ali ve\u010dje \u017eile<\/p>\n

                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              ARTERIJSKA TROMBOZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Najbolj pogosto na mestu po\u0161kodovanega endotelija<\/strong> (aterom, vnetje) ali razcepi\u0161\u010dih arterij, kjer pride do vrtin\u010dastih tokov. Pride do SEPARACIJE (izdvajanje) trombocitov<\/strong> iz sredi\u0161\u010dne lege v curku krvi in njihovo \u00bbLEPLJENJE\u00ab na kolagen <\/strong>-> KONGLUTINACIJA<\/strong> \u2013 medsebojno lepljenje trombocitov -> KOAGULACIJA<\/strong> s tvorbo FIBRINA<\/strong> -> BELI (KONGKUTINACIJSKI) TROMB<\/strong> (belkasta glava – trombociti + rde\u010d rep \u2013 fibrinske niti na katere se ujamejo eritrociti)<\/p>\n

                                                                                              – Nastane v ven\u010dnih arterijah (povzro\u010da infarkt miokarda), mo\u017eganskih (mo\u017eganski infarkt), mezenteri\u010dnih (infarkt \u010drevesja in razvoj vla\u017ene gangrene) in terminalnih (kon\u010dnih) arterijah spodnjih okon\u010din (infarkt in razvoj suhe gangrene).<\/p>\n

                                                                                              VENSKA TROMBOZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Za nastanek je odlo\u010dilna STAZA<\/strong><\/p>\n

                                                                                              – 95% vseh primerov v spodnjih okon\u010dinah in medenice pri slabo ali nepokretnih bolnikih<\/p>\n

                                                                                              – Je pogostej\u0161a od arterijske tromboze<\/p>\n

                                                                                              – Curek zadeva ob venske VALVULE<\/strong> (zaklopke) in se v \u017eepih za valvulami ustavlja (staza) -> izdvajanje (separacija) trombocitov, ki se lepijo na \u017eilno steno -> koagulacija s tvorbo fibrina -> PROPAGACIJA<\/strong> \u2013 \u0161irjenje trombusa v smeri roka<\/p>\n

                                                                                              – Nad kopi\u010denjem trombocitov prevladuje koagulacija, zato je mre\u017eje fibrina obilnej\u0161e -> RDE\u010cI (KOAGULACIJSKI) TROMBUS <\/strong><\/p>\n

                                                                                              SR\u010cNA TROMBOZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Po infarktu lahko pride zaradi po\u0161kodbe endokarda do nastanka PLO\u0160\u010cATEGA (PARIETALNEGA) TROMBA; <\/strong><\/p>\n

                                                                                              – Lahko tudi zaradi STAZE v SR\u010cNI ANEVRIZMI<\/strong> (ve\u010d mesecev po infarktu)<\/p>\n

                                                                                              – V raz\u0161irjenem levem preddvoru pri MITRALNI STENOZI<\/strong> pride do turbolentnih tokov, ki spro\u017eijo nastanek kroglici podobnega tromba, ki je v preddvoru gibljiv.<\/p>\n

                                                                                              KAPILARNA TROMBOZA \u2013 Diseminirana intravaskularna koagulacija (DIK)<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              Vzrok:<\/u><\/strong> Po\u0161kodbe, obse\u017ene opekline, ma\u0161\u010dobna embolija, amijska embolija, sepsa z Gram negativnimi bakterijami, maligni tumorji..<\/p>\n

                                                                                              – Zaradi porabe dejavnikov KOAGULACIJE<\/strong> in hkratne AKTIVACIJE FIBRINOLITI\u010cNEGA SISTEMA<\/strong>, ki razgrajuje nastale fibrinske strdke v mikrocirkulaciji, se prvotno tromboti\u010dno obolenje spremeni v OBSE\u017dNE KRVAVITVE <\/strong>-> ishemija -> hipoksija -> \u0161ok<\/strong><\/p>\n

                                                                                              \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                              Usoda trombusa:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              – FIBRINOLIZA<\/strong> z aktiviranim plazminom: raztapljanje trombov v manj\u0161ih venah<\/p>\n

                                                                                              – RETRAKCIJA in REKANALIZACIJA<\/strong>: S RETRAKCIJO<\/strong> (kr\u010denjem) fibrinskih niti, v trombu nastajajo \u0161pranje, ki omogo\u010dajo ponoven pretok = REKANALIZACIJA<\/strong><\/p>\n

                                                                                              – ORGANIZACIJA in CIKATRIZACIJA<\/strong>: V steni \u017eile ob trombu pride do vnetja in obnove s prera\u0161\u010danjem tromba z GRANULACIJSKIM TKIVOM<\/strong> = ORGANIZACIJA<\/strong> in njegove pretvorbe v BRAZGOTINO<\/strong> = CIKATRIZACIJA<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                              – EMBOLIJA<\/strong> (glej spodaj)<\/p>\n

                                                                                               <\/p>\n

                                                                                              Posledice\/ U\u010dinki tromboze:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                              Arterijska tromboza:<\/u><\/p>\n

                                                                                                \n
                                                                                              • Brez \u0161kodljivih posledic<\/li>\n
                                                                                              • Nenadna popolna ishemija, nastanek ishemi\u010dne nekroze = INFARKTA<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                Venska tromboza:<\/u><\/p>\n

                                                                                                  \n
                                                                                                • Embolija<\/strong> (glej spodaj)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                  EMBOLIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                  = Prenos EMBOLUSA<\/strong>\u00a0 (tuje snovi) iz enega dela obtoka v drug del, kjer zama\u0161i svetlino in prekine tok krvi.<\/p>\n

                                                                                                  – Embolus je lahko trdna snov <\/strong>= TROMB; teko\u010dina<\/strong> = MAST, PLODOVNICA; plin <\/strong>= ZRAK<\/p>\n

                                                                                                  Delijo jo po:<\/p>\n

                                                                                                    \n
                                                                                                  • SEGMENTU obto\u010dil<\/strong>, v katerem se giblje embolus: ARTERIJSKA, VENSKA EMBOLIJA<\/li>\n
                                                                                                  • SMERI GIBANJA embolusa<\/strong>: ORTOGRADNA EMBOLIJA<\/strong> \u2013 v smeri toka; PARADOKSNA EMBOLIJA<\/strong><\/li>\n
                                                                                                  • VRSTI TROMBUSA<\/strong>: (glej spodaj)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                    TROMBEMBOLIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                    Najpogostej\u0161a oblika embolije<\/p>\n

                                                                                                      \n
                                                                                                    • ARTERIJSKA TROMBEMBOLIJA<\/strong>: strdki v srcu; povzro\u010da INFARKTE v mo\u017eganih, vranici, ledvicah..<\/li>\n
                                                                                                    • VENSKA EMBOLIJA<\/strong>: po trombozi globokih ven spodnjih okon\u010din, strdki preko desnega srca pripotujejo v PLJU\u010cNO ARTERIJO in njene veje = PLJU\u010cNA TROMBEMBOLIJA<\/strong> (zama\u0161itev plju\u010dne arterije ali glavnih vej -> smrt; kon\u010dne veje plju\u010dne arterije -> plju\u010dni infarkt; \u0161tevilnih manj\u0161ih vej -> plju\u010dna hipertenzija<\/strong>)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                      MA\u0160\u010cOBNA EMBOLIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Nastane pri PRELIMIH DOLGIH CEVASTIH KOSTI<\/strong>. Iz po\u0161kodovanih ma\u0161\u010dobnih celic se spro\u0161\u010da MAST<\/strong>, ki jo VSESAJO NATRGANE VENE<\/strong>. Kri jih zanese skozi desno srce v PLJU\u010cA<\/strong>, kjer zama\u0161ijo \u0161tevilne majhne veje plju\u010dne arterije.<\/p>\n

                                                                                                      AMNIJSKA EMBOLIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Nastane zaradi PO\u0160KODBE POSTELJICE<\/strong>. Natrgane vene posesajo PLODNO = AMNIJSKO TEKO\u010cINO<\/strong> (lasje, sluz, blato, odmrle celice) -> PLJU\u010cNA EMBOLIJA<\/strong> -> SMRT porodnice<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                                      ZRA\u010cNA EMBOLIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Lahko nastane pri OPERACIJAH<\/strong> na vratu, prsnem ko\u0161u. Vsrku ZRAKA<\/strong> v vene lahko sledi zama\u0161itev plju\u010dne arterije ali njenih vej z MEHUR\u010cKI<\/strong>. Posebna oblika je KSENONSKA BOLEZEN<\/strong> (glej uvod).<\/p>\n

                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                      ISHEMIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      = neustrezna oskrba tkiv z oksiginirano krvjo.<\/p>\n

                                                                                                      Povzro\u010da:<\/u> HIPOKSIJO <\/strong>\u2013 nezadostna oksidacija tkiv in<\/strong> nezadostno oskrbo tkiv s HRANILI<\/strong><\/p>\n

                                                                                                      SISTEMSKA ISHEMIJA:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Povzro\u010di jo lahko popu\u0161\u010danje srca z zmanj\u0161anjem minutnega volumna krvi in ishmeijo tkiv in organov.<\/p>\n

                                                                                                      LOKALNA ISHEMIJA:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Je omejena na organ ali del telesa. Razvije se lahko zaradi ateroskleroze, tromboze, embolije, \u017eilnih spazmov (kr\u010dev)<\/p>\n

                                                                                                      KOLATERALNI OBTOK<\/strong> \u2013 organ lahko s krvjo oskrbujeta 2 vaskularna sistema povezana z anastomozami (zveza). (npr: roka \u2013 radialna in ulnarna arterija)<\/p>\n

                                                                                                      OKULZIJA<\/strong> \u2013 popolna prekinitev toka arterijske krvi<\/p>\n

                                                                                                      Nevroni odmrejo 3-4 minute po okulziji<\/strong>; na hipoksijo so ob\u010dutljiva tudi tkiva sr\u010dne mi\u0161ice, manj pa celice veziva.<\/p>\n

                                                                                                      SO\u010cASNA ANEMIJA<\/strong> \u2013 zmanj\u0161ana OKSIFORNA KAPACITETA<\/strong> krvi, poglablja u\u010dinke ishemije.<\/p>\n

                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                      INFARKT<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                      = OMEJENA ISHEMI\u010cNA NEKROZA <\/strong>organa ali dela telesa.<\/p>\n

                                                                                                      Nastane kot posledica NAVADNE ali POPOLNE OKULZIJE arterije.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                      Najpogosteje nastane:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                        \n
                                                                                                      • Po TROMBOZI<\/li>\n
                                                                                                      • Po ARTERIJSKI EMBOLIJI<\/li>\n
                                                                                                      • Po TORZIJI \u010drevesne vijuge = VOLVULUS<\/li>\n
                                                                                                      • VKLE\u0160\u010cENJU = INKARCERACIJI KILE<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                        Po intenzivnosti krvavitve v predel infarkta razlikujemo:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                        ANEMI\u010cNI\/BELI INFARKT<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                        – V miokardu, ledvici, vranici, mo\u017eganih<\/p>\n

                                                                                                        – Popolna ishemija -> odmrtje celic -> razvoj NEKROZE<\/p>\n

                                                                                                        HEMOEAGI\u010cNI\/ RDE\u010cI INFARKT<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                        – V plju\u010dih in \u010drevesju zaradi KOLATERALNEGA (dvojnega) obtoka<\/strong><\/p>\n

                                                                                                        Usoda infafkta:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                          \n
                                                                                                        • GANGRENA<\/strong> (\u010drevesja, stopala)<\/li>\n
                                                                                                        • Vnetje -> obnova -> BRAZGOTINA<\/strong><\/li>\n
                                                                                                        • V mo\u017eganih -> ENCEPHALOMALACIA<\/strong> PSEVDOCYSTICA<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                            \n
                                                                                                          1. MOTNJE IMUNOSTI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                            – Baza imunskega sistema: LIMFOCITI B in T<\/p>\n

                                                                                                            – Humoralna imunost, celi\u010dna imunost, prepoznavna specifi\u010dna protitelesa \u2013 spominske celice.<\/p>\n

                                                                                                            Delitev:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                              \n
                                                                                                            1. Bolezni pomanjkljive imunske odpornosti<\/strong><\/li>\n
                                                                                                            2. Bolezni imunske preob\u010dutljivosti<\/strong><\/li>\n
                                                                                                            3. Reakcije zavrnitve presadka<\/strong><\/li>\n
                                                                                                            4. Avtoimunske bolezni<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                \n
                                                                                                              1. BOLEZNI POMANJKLJIVE IMUNSKE ODPORNOSTI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                PRIROJENE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  \n
                                                                                                                • Motnje HUMORALNE IMUNOSTI (levkocitov B) s pomanjkljivo tvorbo protiteles<\/li>\n
                                                                                                                • Motnje CELI\u010cNE IMUNOSTI (levkociti T)<\/li>\n
                                                                                                                • KOMBINIRANE motnje (B in T)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                  Zaradi genskih defektov; hude in dolgotranje ali ponavljajo\u010de oku\u017ebe.<\/p>\n

                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                  HIPOPLAZIJA (nerazvitost) PRI\u017dELJCA = Di Giorgijev sindrom:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  = okvara celi\u010dne imunosti<\/p>\n

                                                                                                                  – od 4 mesecov do 2 let \u2013 gnojne oku\u017ebe dihal<\/p>\n

                                                                                                                  AGAMAGLOBULINEMIJA = Burtonov sindrom:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  = okvara humoralne imunosti<\/p>\n

                                                                                                                  – ne tvorijo se IMUNOGLUBOLINI \u2013 protitelesa<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  HUDA KOMBINIRANA IMUNSKA POMANJKLJIVOST:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  – okvara humoralne in celi\u010dne imunosti<\/p>\n

                                                                                                                  – Kmalu po rojstvu: oku\u017ebe dihal in kroni\u010dna driska<\/p>\n

                                                                                                                  – brez presaditve kostnega mozga bolniki umrejo v prvih dveh letih<\/p>\n

                                                                                                                  PRIDOBLJENE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  – Infekcija s HIV (AIDS), sladkorna bolezen, maligni limfomi (tumorji imunskega \u2013 limfnega sistema), hude infekcije (o\u0161pice), podhranjenost, imunosupresivna terapija po transplantaciji (zdravila se jemljejo do\u017eivljensko).<\/p>\n

                                                                                                                  AIDS = Sindrom pridobljenje imunske pomanjkljivosti<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                  – Kon\u010dna faza oku\u017ebe z retrovirusama HIV1 (razvit svet) ali HIV2 (Afrika)<\/p>\n

                                                                                                                  Na\u010din oku\u017ebe:<\/u> spolni odnosi (s spermo ali krvjo); intravensko vbrizgavanje mamil z oku\u017eenimi iglami, transfuzija oku\u017eene krvi, intrauterina oku\u017eba ploda pri oku\u017eeni materi.<\/p>\n

                                                                                                                  (Patogeneza + razvoj bolezni -> knjiga 87)<\/p>\n

                                                                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    \n
                                                                                                                  1. BOLEZNI IMUNSKE PREOB\u010cUTLJIVOSTI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                    TIP I: ALERGIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    ALERGEN \u2013 atigen, ki spro\u017ei alergi\u010dno reakcijo: cvetni prah, iztrebki pr\u0161ic, dlaka, \u017eivila, mo, zdravila..<\/p>\n

                                                                                                                    Faza SENZABILACIJE<\/strong> \u2013 prva izpostavljenost: alargen povzro\u010di sekreacjo specifi\u010dnih protiteles IgE<\/strong>, ki se ve\u017eejo na ustrezne receptorje na povr\u0161ini MASTOCITOV oz krvnih bazofilcev<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                                                    Ponovna izpostavljenost<\/strong> istemu alergenu: kontakt alergena s protitelesi IgE se iz mastocitov masivno spro\u0161\u010da HISTAMIN, ki spro\u017ei vnetni odziv<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                                                    Klini\u010dna slika vnetne reakcije:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    – Senjski nahod <\/strong>(pove\u010dano izlo\u010danje sluzi), astma, ekcem <\/strong>(ko\u017eni izpu\u0161\u010daj), driska.<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                                                    – ANAFILAKTI\u010cNI \u0160OK <\/strong>(\u010debelji pik, penicilin, ore\u0161\u010dki): visoka koncentracija alergena v krvnem obtoku, masivno izplavljanje vnetnih mediatorjev, nenaden padec krvnega tlaka, endem glotisa, intenzivni bronhospazmi, kolaps -> smrt<\/p>\n

                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                    TIP II: CITOTOKSI\u010cNE REAKCIJE zaradi vezave PROTITELES na CELOTEN ALERGEN<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    Imunski sistem tvori PROTITELESA proti ANTIGENOM<\/strong> na povr\u0161ini TAR\u010cNIH<\/strong> CELIC<\/strong>, povzro\u010dijo njihovo okvaro in razpad = CITOZO<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    Protitelesa, ki prekrivajo tar\u010dne celice pospe\u0161ijo FAGOCITOZO tar\u010dnih celic in aktivirajo serumsko beljakovino KOMPLEMENT, ki povzro\u010di razpad tar\u010dnih celic ali spremeni njihovo delovanje.<\/p>\n

                                                                                                                    – TRANSFUZIJSKE REAKCIJE<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    – \u010ce je mati Rh- plod pa Rh+ pride do zapletov pri drugi nose\u010dnosti -> HEMOLIZA – razpad eritrocitov; HYDROPS <\/strong>(splo\u0161ni endem) -> plod umre pred rojstvom = INTRAUTERNA SMRT<\/p>\n

                                                                                                                    TIP III: BOLEZNI IMUNSKIH KOMPLEKSOV<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    – Na antigen vezano protitelo = IMUNSKI KOMPLEKS<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    – TOPNI\/ NETOPNI imunski kompleksi<\/p>\n

                                                                                                                    TOPNI:<\/u><\/strong> cirkulirajo po obtoku;\u00a0 se v mikrocirkulaciji fiksirajo na steno \u017eil; povzro\u010dijo OKVARO STENE \u017dIL<\/strong>; ledvice, ko\u017ea sklepi.<\/p>\n

                                                                                                                    NETOPNI<\/u><\/strong>: <\/u>kopi\u010dijo se lokalno izven \u017eil<\/p>\n

                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                    TIP IV: REAKCIJE ZAKASNELE PREOB\u010cUTLJIVOSTI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                    – Ni protiteles, za razliko od prvih treh tipov jo spro\u017eijo levkociti T<\/strong> (ne protitelesa)<\/p>\n

                                                                                                                    – Alergen:<\/u><\/strong> paraziti, glivice, kemikalije, celi\u010dni antigen presadkov<\/p>\n

                                                                                                                    – TUBERKULINSKA REAKCIJA\/ Mantovxenov test:<\/strong> ni reakcije \u2013> ni imunosti; reakcija po 1-2 dneh (rde\u010da indurirana ko\u017ea)<\/p>\n

                                                                                                                    \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      \n
                                                                                                                    1. TRANSPLANTACIJA ORGANOV IN REAKCIJE ZAVRNITVE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                      – Presajamo organe, tkiva in celice.<\/p>\n

                                                                                                                      – Uspe\u0161nost presaditve je odvisna od SKLADNOSTI TKIVNIH ANTIGENOV<\/strong> dajalca in prejemnika.<\/p>\n

                                                                                                                      – \u010ce je neskladje preveliko pride v prejemniku do reakcije zavrnitve presadka<\/strong>.<\/p>\n

                                                                                                                      – ZAVRNITVENA REAKCIJA<\/strong> je kompleksen proces, ki vklju\u010duje mehanizme CELI\u010cNE in HUMORALNE imunosti.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      – Celice presadka lahko uni\u010dijo CITOTOKSI\u010cNI LIMFOCITI T8<\/strong> (celice ubijalke) ali<\/strong> pa PROTITELESA.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      ALOTRANSPLANTAT <\/strong>\u2013 presadek gensko razli\u010dnega dajalca iste vrste (\u010dloveka)<\/p>\n

                                                                                                                      KSENOTRANSPLANTAT<\/strong> \u2013 presadek \u017eivalskega izvora<\/p>\n

                                                                                                                      AVTOTRANSPLANTAT<\/strong> \u2013 bolniku lastna tkiva (npr: ko\u017ea)<\/p>\n

                                                                                                                      IZOTRANSPLANTAT<\/strong> \u2013 presadek enojaj\u010dnega dvoj\u010dka<\/p>\n

                                                                                                                      Za prepre\u010ditev<\/strong> zavrnitvene reakcije prejemniku PRED in PO <\/strong>presaditi dajemo IMUNOSUPRESIVNE U\u010cINKOVINE.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      3 tipi zavrnitve:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      HIPERAKUTNA ZAVRNITEV<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      – V nekaj minutah<\/strong> ali urah<\/strong> po presaditvi<\/p>\n

                                                                                                                      – tip II reakcij preob\u010dutljivosti<\/p>\n

                                                                                                                      – Tromboza, infarkt ledvice, ne tvori urina => odstranitev presajene ledvice<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      AKUTNA ZAVRNITEV<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      – Tedni<\/strong> ali meseci<\/strong> po presaditvi<\/p>\n

                                                                                                                      – Kombinacija celi\u010dne ali humoralne imunosti<\/p>\n

                                                                                                                      – Vnetje presadka<\/p>\n

                                                                                                                      – Zdravimo\/prepre\u010dimo<\/strong> z imunosupresivnimi u\u010dinkovinami<\/p>\n

                                                                                                                      KRONI\u010cNA ZAVRNITEV<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      – Nekaj let<\/strong> po presaditvi<\/p>\n

                                                                                                                      – Spremembe na arterijah presajene ledvice, glomerulih in epitelu ledvi\u010dnih kanal\u010dkov<\/p>\n

                                                                                                                      => visok krvni pritisk in odpoved delovanja ledvice<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      BOLEZEN PRESADKA PROTI GOSTITELJU<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      – Pri presaditvi celic kostnega mozga<\/p>\n

                                                                                                                      – limfociti T v presadku prepoznajo tkiva prejemnika kot \u00bbtuja\u00ab in proti njim reagirajo<\/p>\n

                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n


                                                                                                                      \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                        \n
                                                                                                                      1. AVTOIMUNSKE BOLEZNI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                        AVTOANTIGENI<\/strong> \u2013 sestavine lastnega organizma<\/p>\n

                                                                                                                        ALOANTIGENI<\/strong> \u2013 tuje snovi<\/p>\n

                                                                                                                        IMUNSKA<\/strong> TOLERANCA<\/strong> \u2013 imunski sistem ne reagira z avtoantigeni<\/p>\n

                                                                                                                        AVTOIMUNOST<\/strong> \u2013 proces, ko imunski sistem prepoznava LASTNE<\/strong> sestavine kot TUJE<\/strong> -> reagira z mehanizmi CELI\u010cNE<\/strong> (limfociti T) im HUMORALNE<\/strong> (limfociti B, s tvorbo protiteles) IMUNOSTI.<\/p>\n

                                                                                                                        Nastanek spro\u017eijo:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                          \n
                                                                                                                        • Podedovani GENETSKI DEJAVNIKI<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                        • DEJAVNIKI OKOLJA<\/strong> (hormoni, oku\u017ebe, zdravila, sevanje)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                          BASEDOWOVA BOLEZEN \u0160\u010cITNICE<\/strong>: zvi\u0161ana sinteza tiroksina<\/p>\n

                                                                                                                          SLADKORNA BOLEZEN tip I:<\/strong> zni\u017eana stopnja inzulina<\/p>\n

                                                                                                                          Lahko nastanejo:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                            \n
                                                                                                                          • Samo v 1 organu = ORGANSKO SPECIALIZIRANA BOLEZEN<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                          • V ve\u010d organih\/tkivih = SISTEMSKE BOLEZNI<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                            (Primeri 95,96)<\/p>\n

                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                              \n
                                                                                                                            1. CISTE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                              CISTA <\/strong>\u2013 svetlina, katere steno openja epitelij ali endotelij; vsebina cist je lahko bistra, serozna teko\u010dina, sluz, loj, ro\u017eevina.<\/p>\n

                                                                                                                              Epitelijske ciste delimo:<\/p>\n

                                                                                                                                \n
                                                                                                                              • RETENCIJSKE CISTE <\/strong>\u2013 za\u010depljena so izvodila \u017elez<\/li>\n
                                                                                                                              • NERETENCIJSKE CISTE <\/strong>\u2013 posledica vnetij<\/li>\n
                                                                                                                              • DISONTOGENTSKE CISTE <\/strong>\u2013 motnje v embrionalnem razvoju<\/li>\n
                                                                                                                              • TRAVMATSKE CISTE <\/strong>\u2013 pri po\u0161kodbah ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                ENDOTELIJSKE CISTE <\/strong>\u2013 raz\u0161irjene limfne \u017eile<\/p>\n

                                                                                                                                PSEVDOCISTE<\/strong> \u2013 odeva\/tvori jo tkivo organov v katerem je (v mo\u017eganih po vnetjih, na mestu nekroz)<\/p>\n

                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                1. NOVOTVORBE\/NEOPLAZME<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                  [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

                                                                                                                                  TUMOR <\/u><\/strong>\u2013 oteklina, bula<\/p>\n

                                                                                                                                  – vnetnega porekla \u2013 ENDEM<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – rezultat obonove \u2013 DIVJE MESO<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – motnje krvnega obtoka \u2013 HEMATOM<\/strong> = bu\u0161ka<\/p>\n

                                                                                                                                  – prirojene anomalije \u2013 HEMARTOM<\/strong> (npr: v plju\u010dih, je vozli\u010d iz dveh normalnih tkiv \u2013 hrustanec in respiratorni epitelij) in HORISTOM<\/strong> \u2013 normalno tkivo na nepravem mestu<\/p>\n

                                                                                                                                  – NOVOTVORBE<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  NOVOTVORBA (po Willsu)<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Nezadr\u017ena in prekomerna POLIFERACIJA<\/strong> (mno\u017eitev) organizmu TUJIH<\/strong> celic<\/p>\n

                                                                                                                                  – Je relativno AVTONOMNA<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Nastane zaradi IREVERZIBILNE NEOPLASTI\u010cNE PREOBRAZBE<\/strong> celic<\/p>\n

                                                                                                                                  – Raste tudi po prenehanju delovanja spro\u017eilnih dejavnikov (98 \u2013 komentar)<\/p>\n

                                                                                                                                  RAK (CANCRUM) <\/strong>\u2013 skupno ime za MALIGNE novotvorbe<\/p>\n

                                                                                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  PARENHIM in STROMA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Vsaka novotvorba ima 2 komponenti:<\/p>\n

                                                                                                                                  PARENHIM:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Sestavljajo ga neoplasti\u010dne celice<\/p>\n

                                                                                                                                  – Dolo\u010da naravo (biolo\u0161ki potencial) novotvorbe<\/p>\n

                                                                                                                                  – Dolo\u010da ime novotvorbe<\/p>\n

                                                                                                                                  STROMA:<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Predstavlja ogrodje parenhima<\/p>\n

                                                                                                                                  – Sestavljajo jo normalno vezivo, krvne \u017eile in mezgovnice, razli\u010dna vlakna<\/p>\n

                                                                                                                                  – Oskrbuje parenhim s krvjo (kisik + hrana)<\/p>\n

                                                                                                                                  – Odstranjuje nerabne produkte presnove<\/p>\n

                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                  STOPNJA DIFERENCIACIJE NOVOTVORB<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                  – Odra\u017ea stopnjo strukturne in funkcionalne podobnosti neoplasti\u010dnih tkiv, normalnim tkivom iz katerih vzniknejo.<\/p>\n

                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                  • DOBRO DIFERECIRANE<\/strong> \u2013 skoraj nelo\u010dljive od normalnih celic<\/li>\n
                                                                                                                                  • ZMERNO DIFERENCIRANE <\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                  • SLABO DIFERENCIRANE<\/strong>– komaj podobne normalnemu tkivu<\/li>\n
                                                                                                                                  • NEDIFERENCIRANE<\/strong> \u2013 glede na mikroskopsko podobo ne vemo iz katerega tkiva so nastale<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    ETIOLOGIJA NOVOTVORB<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    ONKOGENEZA \u2013 veda, ki se raziskuje vzroke vseh novotvorb<\/p>\n

                                                                                                                                    KARCINOGENEZA \u2013 veda, ki raziskuje vzroke malignih novotvorb<\/p>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    KARCINOGENI DEJAVNIKI:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    – Dejavniki okolja<\/strong>, ki povzro\u010dajo SOMATSKE MUTACIJE<\/strong>, ki lahko spro\u017eijo NEOPLASTI\u010cNO PREOBRAZBO<\/strong> celic.<\/p>\n

                                                                                                                                    – Ne moremo jih dokazati; izjeme: azbest, onkogeni virusi<\/p>\n

                                                                                                                                    – Tumor je na nek na\u010din genetska bolezen.<\/p>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    Pomanjkanje balastnih snovi<\/strong> -> rak \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n

                                                                                                                                    Alkoholizem<\/strong> -> rak ustnega dna, po\u017eiralnika<\/p>\n

                                                                                                                                    Nekatere mutacije pozro\u010dijo SISTEM ENCIMSKE REPARACIJE<\/strong> \u2013 so \u0161kodljive; ta sistem POPRAVLJA mutacije; s starostjo pojema zato s starostjo nara\u0161\u010da \u0161tevilo tumorjev.<\/p>\n

                                                                                                                                    Prostati\u010dni specifi\u010dni antigen \u2013 substanca, ki jo proizvaja prostata; ob prisotnosti tumorja je te snovi ve\u010d.<\/p>\n

                                                                                                                                    \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    NEOPLASTI\u010cNA PREOBRAZBA\/TRANSFORMACIJA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    – osnovni mehanizem nastanka vseh tumorjev<\/p>\n

                                                                                                                                    – NEPOPRAVLJIVA SPREMEMBA GENOMA<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    Preobrazba normalne celice v tumorsko:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    KARCINOGENI<\/strong> -> cilj: Gostiteljska NORMALNA<\/strong> celica -> INICIACIJA<\/strong> (spro\u017eenje)\u00a0 – kopi\u010denje \u0161kodljivih mutacij (mutacij DNK, ki se ne raparira \u2013 permentalna mutacija) + PROMOCIJA<\/strong> (pospe\u0161evanje) \u2013 PREDSTOPNJA TUMORJA (kolonalna ekspanzija iniciiranih celic + dodatne MUTACIJE<\/strong> => NOVOTVORBA<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    – \u010ce ni vseh faz tudi tumorja\/novotvorbe ni.<\/p>\n

                                                                                                                                    \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    POLIP<\/strong> \u2013 samo 1 izrastek na ko\u017ei<\/p>\n

                                                                                                                                    AKROHORMONI<\/strong> \u2013 polipi ko\u017ee pri starej\u0161ih<\/p>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    – Tumorji se delijo v nedogled = NESMRTNE CELICE<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                    – Poliklonski tumor<\/p>\n

                                                                                                                                    – Benigni ali maligni tumorji<\/p>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    KLASIFIKACIJA NOVOTVORB<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                    1. a) Narava oz. obna\u0161anje<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                      – Stopnja nevarnosti, ki jo novotvorba predstavlja za zdravje in \u017eivljenje bolnika<\/p>\n

                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                      • Benigne novotvorbe<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                      • Novotvorbe mejne malignosti<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                      • Maligne novotvorbe<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                        \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                        \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                        1. b) Histogeneza \u2013 poreklo<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                          – Iz katerega tkiva nastane<\/p>\n

                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                          • Epitelne \u2013 iz epitelijev<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                          • Novotvorbe opornin (mezenhima)<\/strong> \u2013 hrustanec, vezivo<\/li>\n
                                                                                                                                          • Novotvorbe posebnih kategorij<\/strong> \u2013 materna znamenja<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                            BENIGNI TUMORJI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                            – Imajo kon\u010dnico \u2013om<\/p>\n

                                                                                                                                            – Obi\u010dajno ne ogro\u017eajo bolnika<\/strong>, izjeme: v mo\u017eganih, srcu<\/p>\n

                                                                                                                                            – Nevarni so lahko zaradi LOKALIZACIJE<\/strong> (lobanjsko dno) ali HORMONSKE AKTIVNOSTI<\/strong> (izlo\u010danje insulina = ADRENOM<\/strong>)<\/p>\n

                                                                                                                                            Zna\u010dilnosti benignih novotvorb:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                            • Po\u010dasna, ekspanzivna<\/strong> (enakomerno v vse strani) rast<\/li>\n
                                                                                                                                            • Ostro razmejene od okolja<\/li>\n
                                                                                                                                            • KOMPRESIJSKA ATROFIJA<\/strong> \u2013 ko pritiska na normalno tkivo<\/li>\n
                                                                                                                                            • Morfolo\u0161ko in funkcionalno dobro diferencirane<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                            • Pogosto se ponovijo<\/strong> zaradi mikroskopskih ostankov, ki ostanejo po kirur\u0161ki odstranitvi<\/li>\n
                                                                                                                                            • Nikoli ne zasevajo<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n


                                                                                                                                              \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                              Histogenetska delitev benignih novotvorb:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                              1. Benigne EPITELNE novotvorbe:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                ADENOM<\/strong> \u2013 \u017elezno poreklo,<\/p>\n

                                                                                                                                                CISTADENOM \u2013 <\/strong>posebna vrsta adenoma; cisti\u010dno raz\u0161irjena \u017elezna izvodila s porozno teko\u010dino ali sluzjo; cistadenom jaj\u010dnika,<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                \u00a0POLIP <\/strong>\u2013 izrastek na sluznicah ali ko\u017ei ima ozek \u00bbpecelj\u00ab (\u010crevesni polipi so bolj nevarni kot ko\u017eni, \u010de jih odstranimo ostane odtis)<\/p>\n

                                                                                                                                                PAPILOM<\/strong> \u2013 na sluznicah, ko\u017ei, se\u010dnih izvodilih – \u0161iroka baza in lisi\u010dasta povr\u0161ina<\/p>\n

                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                1. Benigne MEZENHIMSKE novotvorbe:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                  FIBROM<\/strong> \u2013 iz veziva<\/p>\n

                                                                                                                                                  MENINGEOM<\/strong> \u2013 iz celic arachnoidee<\/p>\n

                                                                                                                                                  LIPOM<\/strong> \u2013 iz mi\u0161i\u010devja<\/p>\n

                                                                                                                                                  NEVRINOM<\/strong> \u2013 iz perifernih \u017eivcev<\/p>\n

                                                                                                                                                  FIBROM<\/strong> \u2013 vezivo<\/p>\n

                                                                                                                                                  OSTEOM<\/strong> \u2013 kostno tkivo<\/p>\n

                                                                                                                                                  HEMANGIOM<\/strong> \u2013 krvne \u017eile<\/p>\n

                                                                                                                                                  LIMFANGIOM<\/strong> \u2013 limfne \u017eile<\/p>\n

                                                                                                                                                  LIPOM<\/strong> \u2013 ma\u0161\u010devje<\/p>\n

                                                                                                                                                  HONDROM<\/strong> \u2013 hrustanec<\/p>\n

                                                                                                                                                  LEIOMIOM<\/strong> \u2013 gladka muskulatura<\/p>\n

                                                                                                                                                  RABDOMIOM<\/strong> \u2013 skeletna muskulatura<\/p>\n

                                                                                                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  NOVOTVORBE MEJNE MALIGNOSTI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  – Mejno maligna novotvorba JAJ\u010cNIKOV<\/strong> -> zasevki po PERITONEJU<\/p>\n

                                                                                                                                                  – LEIOMIOM MATERNICE <\/strong>-> zasevki v PLJU\u010cIH<\/p>\n

                                                                                                                                                  – GIGANTOCELULARNI tumor KOSTI <\/strong>-> metastazira<\/strong> v PLJU\u010cA<\/p>\n

                                                                                                                                                  MALIGNI TUMORJI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  SAKROMI<\/strong> \u2013 tumorji opornin; novotvorba \u010dvrstega, mesnatega videza<\/p>\n

                                                                                                                                                  FIBRIOSARKOM<\/strong> \u2013 rak veziva<\/p>\n

                                                                                                                                                  LIPOSARKOM<\/strong> \u2013 rak ma\u0161\u010devja<\/p>\n

                                                                                                                                                  LEIOMIOSARKOM<\/strong> \u2013rak gladkega ma\u0161\u010devja<\/p>\n

                                                                                                                                                  RABDOMIOSARKOM<\/strong> \u2013 rak progastega mi\u0161i\u010dja<\/p>\n

                                                                                                                                                  HONDROSARKOM<\/strong> \u2013 rak hrustan\u010dnega tkiva<\/p>\n

                                                                                                                                                  OSTEOGENI<\/strong> SARKOM<\/strong> \u2013 rak kostnega tkiva<\/p>\n

                                                                                                                                                  KARCINOMI <\/strong>\u2013 epitelno poreklo<\/p>\n

                                                                                                                                                  NEINVAZIVNI KARCINOM (Karcinom in situ):<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                  = interepitelijski<\/p>\n

                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                  • Poru\u0161ena normalna razporeditev celic<\/li>\n
                                                                                                                                                  • CELI\u010cNI PLEOMORFIZEM<\/strong> \u2013 razlike v velikosti in obliki jeder<\/li>\n
                                                                                                                                                  • Velika jedra majhna citoplazma<\/li>\n
                                                                                                                                                  • Mitoza<\/li>\n
                                                                                                                                                  • Spremenjena CELOTNA DEBELINA EPITELIJA<\/li>\n
                                                                                                                                                  • EKSCIZIJA + RADIOTERAPIJA = 100% OZDRAVITEV<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                    \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                    INVAZIVNI KARCINOM<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                    • Nastane iz karcinoma in situ<\/em> s prera\u0161\u010danjem bazalne membrane<\/li>\n
                                                                                                                                                    • PLO\u0160\u010cATOCELI\u010cNI KARCINOM<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                    • ADENOKARCINOMA<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                    • PREHODNOCELI\u010cNI KARCINOM<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                      \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                      LATENTNO OBDOBJE<\/strong> \u2013 ob 1. preobrazbe do klini\u010dne zaznave<\/p>\n

                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                      • Maligne novotvorbe nastanejo HITREJE,<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                      • INFILTRATIVNA = INVAZIVNA RAST!<\/strong> (nepravilne oblike)<\/li>\n
                                                                                                                                                      • DESTRUKTIVNA RAST<\/strong> \u2013 uni\u010duje normalna tkiva z encimom KOLAGENAZO<\/li>\n
                                                                                                                                                      • Neostro razmejene od okolja<\/li>\n
                                                                                                                                                      • ZASEVANJE!! <\/strong>Je premosorazmerno VELIKOSTI PRIMARNE novotvorbe.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                        \u00a0<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                        Na\u010dini zasevanja:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                        1. INTRAKANALIKULARNO ZASEVANJE <\/u><\/strong>\u2013 \u0160irjenje po TELESNIH VOTLINAH, VOTLIH ORGANIH<\/li>\n
                                                                                                                                                        2. LIMFOGENO ZASEVANJE<\/u><\/strong> \u2013 po limfnih potek = LIMFNIH \u017dILAH<\/li>\n
                                                                                                                                                        3. HEMATOGENO ZASEVANJE<\/u><\/strong> \u2013 neposredno: z vra\u0161\u010danjem v KRVNE \u017dILE; posredno: prek LIMFNEGA VODA v KRVNI OBTOK.<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                          – Kam<\/strong> zaseva dolo\u010dajo ANATOMSKI POGOJI<\/strong> in KOMPLEMENTARNOST POVR\u0160INSKIH RECEPTORJEV.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          – PREDVIDLJIVA ali nepredvidljiva RAZPOREDITEV zasevkov.<\/p>\n

                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                          \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                          Biolo\u0161ke zna\u010dilnosti celic novotvorb:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                          • Izguba KONTAKRNE INHIBICIJE \u2013 NESMRTNE CELICE<\/li>\n
                                                                                                                                                          • Izguba medceli\u010dnih ADHEZIVOV (ni vezi, ki bi celice spajale, zato bo bolj mobilne)<\/li>\n
                                                                                                                                                          • KROMOSOMSKE ANOMALIJE \u2013 DELECIJE (del kromosoma izgine); TRANSLAKCIJE (deli kromosomov se izmenjajo); Ph kromosom pri kroni\u010dni mieloi\u010dni levkemiji<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                            Tumorski markerji\/ozna\u010devalci:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                            1.Tumorsko SPECIFI\u010cNI ANTIGENI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                            • CA-125 \u2013 karcinom jaj\u010dnika<\/li>\n
                                                                                                                                                            • PSA \u2013 prostati\u010dni specializiran antigen<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                              1. ONKOFETALNI PROTEINI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                • CEA \u2013 karcino-embrionalni antigen \u2013 karcinom dojke<\/li>\n
                                                                                                                                                                • AFP \u2013 alfa-fato protein \u2013 rak jeter, testisa<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                  1. HORMONI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                    • HHG \u2013 horionski gonadotropin \u2013 HORAKARCINOM testis, jaj\u010dniki<\/li>\n
                                                                                                                                                                    • ACTH \u2013 adrenokortikotropni hormon \u2013 karcinom plju\u010d<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                      1. ENICIMI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                        • Kisla prostati\u010dna fosfataza \u2013 rak prostate<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                           <\/p>\n


                                                                                                                                                                          \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                          \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                          1. MONOKLONALNI IMUNOGLOBULINI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                            • Plazmocitom<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                              Dolo\u010deni tumorji posnemajo celice v embrionalnem obdobju \u2013 izlo\u010dajo take snovi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                              U\u010cINKI MALIGNIH NOVOTVORB<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                              • OBSTRUKCIJA<\/strong> (zapora) votlih organov; npr: \u010drevo \u2013> ILEUS (ni defekacije, hude bole\u010dine, \u0161ok)<\/li>\n
                                                                                                                                                                              • KOMPRESIJA<\/strong>; pankreas – >zlatenica<\/li>\n
                                                                                                                                                                              • DESTRUKCIJA<\/strong> (uni\u010denje) normalnih tkiv; karcinom ko\u017ee -> \u010dir, zasevek v kosti -> zlom kosti<\/li>\n
                                                                                                                                                                              • KRVAVITVE<\/strong> \u2013 manj obilne, dolgotrajne, ki povzro\u010dajo ANEMIJO; karcinom \u017eelodca<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                \u010ce ileus na \u010drevesu ga morajo odrezati (v\u010dasih celo \u010drevo.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                ZLATENICA<\/strong> \u2013 \u010de se \u017eol\u010d ne more izlivati<\/p>\n

                                                                                                                                                                                MELENA<\/strong> KRVAVITEV<\/strong> v zgornjem delu prebavnega sistema se izlo\u010da s \u010drevno vsebino \u2013 \u010drna barva.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                HEMATEMEZA<\/strong> \u2013 \u010de je velika krvavite -> kri bruhamo<\/p>\n

                                                                                                                                                                                HEMATOPTIZA<\/strong> \u2013 v dihalih -> kri bruhamo<\/p>\n

                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                • HUJ\u0160ANJE<\/strong> (KAHESIJA<\/strong> \u2013 ekstremna mr\u0161avost) \u2013 ne nujno<\/li>\n
                                                                                                                                                                                • PARANEOPLASTI\u010cNE<\/strong> BOLEZNI<\/strong>: Migrantni superficialni TROMBOFIELITIS<\/strong> \u2013 vnetje ven pri karcenomu pankreasa; atipi\u010dni CUSHINGOV<\/strong> SINDROM<\/strong> \u2013 pove\u010dana produkcija glukokortikoidov pri plju\u010dnem raku.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                  TNF = tumorski nekrozni faktor<\/strong>– ve\u017ee se na celice in prepri\u010duje porabo hranilnih snovi => huj\u0161anje<\/p>\n

                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                  Obstaja ve\u010d stopenj malignosti (Gradus 1-3<\/strong>) -> za bolnika je najbolj ugodna stopnja Gradus 1.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                  \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                  Ocena raz\u0161irjenosti bolezni<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                  • Klini\u010dni pregled<\/li>\n
                                                                                                                                                                                  • Radiolo\u0161ke + patolo\u0161ke preiskave<\/li>\n
                                                                                                                                                                                  • Pomen: Napoved prognoze bolezni in izbor zdravljenja (vsak stadij druga\u010dno zdravljenje)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                                    TNM SISTEM:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                    T<\/strong> = tumor; velikost primarne novotvorbe<\/p>\n

                                                                                                                                                                                    N<\/strong> = stanje regionalnih bezgavk \u2013 zasevki (+,-)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                    M <\/strong>= zasevki v oddaljenih organih (+,-)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                    • Ocena raz\u0161irjenosti\/stadija<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Primer za rak dojke:<\/u><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      T1 < 2 cm; T2: 2-5 cm; T3 > 5 cm; T4: fiksiran na prsno steno<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      N0: ni zasevkov (po operaciji); N1: zasevki v 2 bezgavka; N2: zasevki v ve\u010d kot 2 bezgavkah<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      M0: ni oddaljenih zasevkov; M1: 1 zasevek; M2: ve\u010d kot 1 zasevek<\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      STADIJ BOLEZNI PO DUKESU:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Primer za rak \u010drevesja:<\/u><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Dukes A:<\/u><\/strong> Novotvorba zajema \u010drevesno steno<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Dukes B<\/u><\/strong>: Novotvorba prera\u0161\u010da \u010drevesno steno in se vra\u0161\u010da v ma\u0161\u010devje oporka<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      Dukes C<\/u><\/strong>: Se limfogeno \u0161iri na bezgavke<\/p>\n

                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                      HODKINGOV LIMFOM <\/strong>\u2013 tumor bezgavk in limfnega tkiva (stadij 1-4 \u2013str 125)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                      1. \u0160KODLJIVI DEJAVNIKI OKOLJA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                        1. Fizikalni dejavniki:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                          \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                          1. a) MEHANI\u010cNI DEJAVNIKI:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                            Neposredni u\u010dinki: <\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                            • OMEJENI (LOKALIZIRANI)<\/strong> \u2013 rane, zme\u010dkanine<\/li>\n
                                                                                                                                                                                            • SISTEMSKI<\/strong> \u2013 crush sindrom<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                              Posredni u\u010dinki:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                              • VI\u0160INKA BOLEZEN<\/strong> \u2013 nad 3000m; parcialni tlak kisika je zni\u017ean => hipoksija<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                              • KSENONSKA (POTAPLJA\u0160KA) BOLEZEN<\/strong> \u2013 zaradi prehitrega dviga<\/strong> => tvorba zra\u010dnih embolusom => zra\u010dna EMBOLIJA v mo\u017eganih<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                              • VIBRACIJSKA BOLEZEN<\/strong> \u2013 posledica vsiljenih nihanj pnevmatskih bolezni (kr\u010di \u017eilja, okvare kosti, sklepov)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                1. b) TERMI\u010cNI DEJAVNIKI:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                  – pomemben je \u010das izpostavljenosti<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  U\u010dinki nizkih temperatur = HIPOTERMIJA:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                  • LOKALNA HIPOTERMIJA <\/strong>=> OZEBLINE\/ congelationes<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                  • SISTEMSKA HIPOTERMIJA <\/strong>=> PODHLADITEV<\/strong> = 37\u00ae-15\u00aeC<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                    U\u010dinki visokih temperatur = HIPERTERMIJA<\/em><\/strong>:<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                    • LOKALNA HIPERTERMIJA <\/strong>=> OPEKLINE\/combustiones<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                      1. Stopnja \u2013 VAZODALACIJA <\/strong>(rde\u010dina) -> obnova z REGENERACIJO<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                      2. Stopnja \u2013 EKSUDACIJA <\/strong>(mehurji) -> obnova z REGENERACIJO<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                      3. Stopnja \u2013 NEKROZA <\/strong>-> obnova z REPARACIJO -> BRAZGOTINE<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                        ZOGLENITEV\/carbonificatio<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                        • SISTEMSKA<\/strong> -> do +5\u00ae nad normalno telesno temperaturo (37\u00aeC)<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                          1. c) ELEKTRI\u010cNI DEJAVNIKI:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                            Nizkofrekven\u010dni tok = DRA\u017dILNI U\u010cINEK:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                            • SMRT ( fibrilacija sr\u010dnih prekatov, paraliza kardiorespiratornega centra v mo\u017eganih)<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                            • Uporaba v medicini: ekektro\u0161ok, defibrilator<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                              Visokofrekven\u010dni tok = TOPLOTNI U\u010cINKE:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                              • Uporaba v kirurgiji: elektrono\u017e<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                1. d) SEVANJA:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                  Elektromagnetna valovanja:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                  • IONIZIRAJO\u010cI \u017dARKI<\/strong> \u2013 rentgenski\/X in gama \u017earki<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                  • UV \u017earki<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                  • Infrarde\u010di \u017earki<\/strong> (povr\u0161inski toplotni u\u010dinek \u2013 uporaba v medicini)<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                  • UKV \u017earki<\/strong> \u2013 ultrakratki (globinski toplotni \u017earki \u2013 uporaba v medicini)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                    Korpuskularni \u017earki:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                    • Alfa, beta \u017earki<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                    • Protoni, nevtroni<\/li>\n<\/ul>\n


                                                                                                                                                                                                                      \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      IONIZIRAJO\u010cI \u017dARKI:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                      Neposredni u\u010dinek: TEORIJA TAR\u010cE<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                      • \u017darki reagirajo z DNK celice v delitvi, s citoplazmatski membrano in membrano organelov, z encimi.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                        Posredni u\u010dinek: TEORIJA ZASTRUPITVE<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                        • Biolo\u0161ki u\u010dinek sevanja je odvisen od koli\u010dine ABSORBIRANE ENERGIJE.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                          Hitro rasto\u010de, slabo diferencirane NOVOTVORBE so bolj ob\u010dutljive na ionizirajo\u010de \u017earke.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                          Neposredne (zgodnje) posledice:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                          • AKUTNI RADIACIJSKI SINDROM<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                          • HEMOPOETSKI SINDROM<\/strong> \u2013 po\u0161kodovan kostni mozeg \u2013> smrt v 50% primerov<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                          • GASTROINTESTINALNI SINDROM<\/strong> \u2013 po\u0161kodbe sluznice prebavil \u2013> smrt v 3-4 dneh<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                          • CEREBRALNI SINDROM<\/strong> \u2013 po\u0161kodbe mo\u017eganov -> 100% smrt v nekaj urah<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                            1. Kemijski dejavniki:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                              a)STRUPI \u2013 ZASTRUPITVE:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                              • EKSOGENE<\/strong> zastrupitve<\/strong> \u2013 vna\u0161anje strupov iz okolja<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                              • ENDOGENE zastrupitve<\/strong> \u2013 strupi nastajajo oz kopi\u010denje snovi zaradi nepravilnega delovanja organov: primer: odpoved ledvic -> zastajanje du\u0161ika v organih<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                1. b) \u0160KODLJIVI U\u010cINKI ZDRAVIL<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                  ESTROGENI<\/strong> \u2013 zdravljenje osteoporoze -> v manj\u0161i meri pove\u010da tveganje za raka dojke<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                  ORALNI<\/strong> KONTRACEPTIVI<\/strong> \u2013 tromboza, miokardialni infarkt, mo\u017eganske krvavitve -> danes so estrogeni uravnote\u017eeni s progesteronom -> manj zapletov<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                  CITOSTATIKI<\/strong> \u2013 zdravljenje raka -> okvare srca, krvnih celic v kostnem mozgu, sluznice prebavne cevi<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                  ANTIBIOTIKI<\/strong> \u2013 alergije, pojav rezistentnih bakterijskih sevov, pojav glivi\u010dnih oku\u017eb<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                  IMUNOSUPRESIVNE<\/strong> U\u010cINKOVINE<\/strong> \u2013 oportunisti\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                  1. c) ETILNI ALKOHOL\/ETANOL<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                    KRONI\u010cNI ALKOHOLIZEM<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                    • Somatske okvare<\/strong> jeter, prebavil, \u017eiv\u010devja..<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                    • Rak<\/strong> ustne votline, \u017erela, po\u017eiralnika<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                    • Psiholo\u0161ke motnje<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                    • Socialni problemi<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                      AKUTNA ZASTRUPITEV<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                      • Faza ekscitacije<\/strong>: evforija, motori\u010dni nemir, intelektualne motnje…<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                      • Faza depresije<\/strong>: utrujenost, zaspanost, razvoj kome, smrt (odpoved dihalnega centra)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                        Vpliv na jetra, \u017eelodec (Akutni gangritis \u2013 slabost, bruhanje)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                        1. d) METILNI ALKOHOL\/METANOL<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                          • \u0160marnica<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                          • Koma, motnje vida-slepota..<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                            1. e) OGLJIKOV MONOKSID<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                              AKUTNA ZASTRUPITEV<\/strong>: zapolni mesta na hemoglobinu, kjer naj bi se vezal kisik ->\u00a0 hipoksija -> smrt<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                              KRONI\u010cNA ZASTRUPITEV<\/strong>: onesna\u017een zrak (avtomobili) in kajenje – > nevrolo\u0161ki simpomi (glavobol..)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                              1. f) STRUPENE GOBE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                • Rde\u010da <\/strong>in zelena mu\u0161nica<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                  1. g) MAMILA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                    (str 136)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                    1. Onesna\u017eenje zraka:<\/u><\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                    2. a) KAJENJE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                      • Od vseh dejavnikov povzro\u010da najve\u010d bolezni in najvi\u0161jo smrtnost<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                      • Ogljikov monoksid, nikotin, katran<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                      • Kroni\u010dna obstruktivna plju\u010dna bolezen, koronalna ateroskleroza, ulkusna bolezen (dvanajstnik in \u017eelodec), plju\u010dni rak<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                        1. b) PNEVMOKONIOZE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                          = bolezni, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega vdihavanja:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                          • Mineralnih delcev (azbest, \u017eelezo)<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                          • Rastlinskih ali \u017eivalskih delcev<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                          • Hlapov<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                            1. Infekcijski dejavniki:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                              INFEKCIJA<\/strong> \u2013 vdor mikroorganizmov in njihovo razmno\u017eevanje<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                              1. a) PRIONI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                = beljakovinske molekule, ki povzro\u010dajo pri ljudeh kroni\u010dno degenerativno bolezen mo\u017eganov= CREUTZFELD-JAKOBOVO BOLEZEN<\/strong> in pri govedu bolezen \u00bbnorih\u00ab krav<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                1. b) VIRUSI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                  • CITOLITI\u010cNI u\u010dinek:<\/strong> smrt celic gostitelja; virus otro\u0161ke paralize<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                  • CITOPATOGENI u\u010dinek<\/strong>: sprememba strukture celic gostitelja; citamegalovirus -> plju\u010dnica<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                  • ONKOGENI u\u010dinek<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                    1. c) BAKTERIJE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                      • PATOGENE bakterije <\/strong>\u2013 izlo\u010dajo encime ali toksine; povzro\u010dijo vnetni odziv<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                      • POTENCIALNO PATOGENE bakterije <\/strong>\u2013 patogene \u010de je oslabljen imunski sistem<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                        1. d) GLIVICE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                          • Povzro\u010dajo MIKOZE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                            1. e) PARAZITI<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                              • Enoceli\u010dni, \u010drvi, endoparaziti, u\u0161i, pr\u0161ice, klopi<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                1. Nutricijski dejavniki:<\/u><\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                2. a) HIPOKALOTI\u010cNA\/NEURAVNOTE\u017dENA PREHRANA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Motnje po\u017eiralnika; motena asorbcija hranil, vitaminov; intenzivnej\u0161a poraba in presnova; motnje porabe hranil na celi\u010dnem nivoju<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                    1. b) KAKOVOSTNO NEURAVNOTE\u017dENA PREHRANA<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                      • AVITAMINOZE<\/strong> \u2013 bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                      • Preobilna\/hiperkalori\u010dna prehrana<\/strong> -> prekomerna REJENOST (+20% normalne te\u017ee = DEBELOST)<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                         <\/p>\n


                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                        \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                        1. STARANJE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                          Z nara\u0161\u010dajo\u010do starostjo POJEMA DELITVENA SPOSOBNOST LABILNIH CELIC.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                          ATEROSKLEROZA<\/strong> – Bolezen zaradi katere se s starostjo zo\u017eujejo \u017eile, kar ima za posledico ISHEMIJO (neustrezno prekrvavljenost)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Staranje in smrt sta posledici STARANJA CELIC.<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Staranje celic je posledica medsebojne povezanosti GENETSKIH DEJAVNIKOV in DEJAVNIKOV OKOLJA.<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Po rojstvu imajo labilne celice delitveno sposobnost, vendar je \u0160TEVILO MITOZ (delitev) OMEJENO<\/strong> -> TELOMERA (segment kromosoma, ki uravnava njihovo podvojitev pred mitozo) je po vsaki delitvi malo kraj\u0161a.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Med dejavnike okolja, ki podalj\u0161ujejo \u017eivljenjsko dobo sodijo OPTIMALNI SOCIALNO EKONOMSKI POGOJI<\/strong> (prehrana, \u017eivljenjski stil)<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Do odpovedi vitalnih sistemov in smrti pripelje KOPI\u010cENJE SUBLETALNIH PO\u0160KODB PERMANENTNIH CELIC<\/strong> (nastajajo v dalj\u0161em obdobju zaradi bolezni, razvad) -> so posledica delovanja prostih radikalov<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            SISTEMSKA STAROSTNA\/SENILNA ATROFIJA <\/strong>\u2013 kopi\u010denje rjavega lipofuscina v jetrnih celicah in vlaknih miokarda.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            POJEMANJE IMUNSKEGA SISTEMA<\/strong> \u2013 pogostej\u0161e oku\u017ebe, avtoimune bolezni, ponoven zagon kroni\u010dnih bolezni.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            Bolezni, ki NASTANEJO v POVEZAVI s staranjem:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            Siva mrena = CATARACTA <\/strong>, osteoporoza, osteoartroza = osteoartritis, pove\u010danje prostate, izguba zob, senilna demenca, starostne spremembe ko\u017ee.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            Bolezni, ki so POGOSTEJ\u0160E v starosti:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                            Ateroskleroza, hipertenzija, sladkorna bolezen (tip II), rak (prostate, \u0161irokega \u010drevesa, dojke, ko\u017ee), PLAZMOCITOM<\/strong> (rak kostnega mozga)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                            1. PRIROJENE ANOMALIJE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              = anatomske okvare enega ali ve\u010d organov, delov telesa ali celotnega organizma, ki so se izoblikovale v prenatalnem \u017eivljenju.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              TERATOLOGIJA <\/strong>\u2013 znanost o prirojenih anomalijah<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              EMBRIONALNO OBDOBJE <\/strong>\u2013 do 9. tedna nose\u010dnosti-> najbolj ob\u010dutljivo obdobje za nastanek anomalij<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              FETALNO OBDOBJE <\/strong>\u2013 od 9. tedna do rojstva -> ob\u010dutljivost za TERATOGENE je manj\u0161a<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                              Huj\u0161e anomalije:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                              • 20% smrtnost v embrionalnem obdobju.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Odmre v fetalnem obdobju in se porodi s spontanim splavom.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Plod je dono\u0161en, a umre pred rojstvom.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Plod se rodi \u017eiv, a kmalu po rojstvu umre.<\/li>\n<\/ul>\n


                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                Manj nevarne animalije:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                • So zdru\u017eljive z \u017eivljenjem (\u017eivorojeni otroci).<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Kozmetski ali funkcionalni problem.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Glavni vzrok smrti v prvem letu.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Pomemben vzrok smrti in obolevanje v prvih nekaj letih.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                  KLASIFIKACIJA prirojenih anomalij<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                  1. Razvr\u0161\u010danje glede na obseg prizadetosti:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • Anomalije celotnega telesa: SPA\u010cKI<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • Anomalije posameznih delov telesa ali organov: NAKAZANOSTI<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                      SPA\u010cKI<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                      DVOJNI SPA\u010cKI<\/em><\/strong> (dvojna enojaj\u010dna nose\u010dnost) so zra\u0161\u010deni z razli\u010dnimi deli telesa<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • SIMETRI\u010cNI dvojni spa\u010dki <\/strong>\u2013 oba dvoj\u010dka sta enako deformirana in med seboj zra\u0161\u010dena<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • NESIMETRI\u010cNI dvojni spa\u010dki <\/strong>\u2013 eden izmed plodov je normalno razvit = AVTOZID<\/strong>, drugemu = PARAZIT<\/strong> manjka del telesa in je prira\u0161\u010den na avtozita.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                        ENOJNI SPA\u010cKI<\/em> <\/strong>\u2013 prisotne so \u0161tevilne anomalije<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • \u017dABJEGLAVEC<\/strong> \u2013 mo\u017egani in kosti svoda lobanje niso razviti. Kratek vrat in izbuljene o\u010di + npr razcep celotne hrbtenice.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • KIKLOP<\/strong> \u2013 eno oko, nos je nad o\u010desom in spremenjen v rilcu podobno tvorbo + druge anomaljie glave in mo\u017eganov.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          NAKAZANOSTI POSAMEZNIH DELOV<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          PRIROJENI NOTRANJI HIDROCEFALUS = VODENOGLAVOST <\/strong>\u2013 glava je lahko (pri rojstvu) ve\u010dja od glave odraslega \u010dloveka,\u00a0 razmaknjene lobanjske kosti, raz\u0161irjeni prekati..<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          HEILOSHIZA<\/strong> \u2013 razcepljena ustnica (\u00bbzaj\u010dja\u00ab ustnica)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          POLIDAKTIJA<\/strong> \u2013 ve\u010d kot 5 prstov<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          (ve\u010d na str. 153, 154)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \u00a0<\/u><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                          1. Razvr\u0161\u010danje glede na patogenezo:<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            MALOFORMACIJE \u2013<\/strong> motnje razvoja organov, delov telesa<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            DISRUPCIJE<\/strong> \u2013 okvare normalno razvitih delov telesa zaradi ostankov (\u0161tren) amnijske ovojnice.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            DEFORMACIJE<\/strong> \u2013 splo\u0161\u010den obraz in deformacije stopal \u2013 posledica pritiska maternice<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            SEKUNDARNE ANOMALIJE<\/strong> \u2013 za\u010detna anomalija spro\u017ei nastanek drugih (Downov sindrom)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            Etiologija:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                            Pri ve\u010d kot polovici primerov vzroki niso znani. V ostalih primerih so posledica:<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                            • GENETSKIH SPREMEMB<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                            • DEJAVNIKOV OKOLJA (teratogenov)<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                            • KOMBINACIJA obeh<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/strong><\/p>\n


                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                              Genetske spremembe:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                              1. ANOMALIJE zaradi sprememb \u0160TEVILA KROMOSOMOV<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                90% zarodkov umre \u017ee v prenatalnem obdobju.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                DOWNOV SINDROM<\/strong> \u2013 trisomija 21. Kromosoma (47 namesto 46 avtosomov)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Starost matere je zelo pomemben dejavnik<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Ve\u010dina zarodkov umre<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  KLINEFELTERJEV SINDROM<\/strong> \u2013 normalno \u0161tevilo avtosomov in XXY (namesto XY)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Mo\u0161ki spol, nerazvitost testisov -> neplodnost<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    TURNERJEV SINDROM<\/strong> \u2013 normalno \u0161tevilo avtosomov in X (1 X manjka)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • \u017denski spol, nerazvitost jaj\u010dnikov, otro\u0161ki izgled -> sterilnost<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      1. Mutacije POSAMI\u010cNIH GENOV<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        – 2-10% anomalij<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        – deduje se po MENDLOVIH PRAVILIH<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        – mutiran gen je vezan na AVTOSOME ali X kromosom<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        NI SINTEZE DOLO\u010cENEGA ENCIMA <\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • kopi\u010denje substrata<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • Spremembe na ko\u017ei, mentalna nerazvitost<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          NE NASTANEJO RECEPTORJI<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Odsotnost receptorjev za ANDROGEN<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Ne razvijejo se sekundarni spolni znaki<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            TVORBA ABNORMALNIH BELJAKOVIN<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            • Defektni hemoglobin \u2013 anemija srpastih celic<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              PREOB\u010cUTLJIVOST NA ZDRAVILA<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Reakcija preob\u010dutljivosti tip I<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                Dejavniki okolja (tetratogeni dejavniki):<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                1. a) MIKROORGANIZMI<\/u> <\/strong>\u2013 3% anomalij<\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • VIRUS RDE\u010cK v prvih 3 mesecih<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • CYTOMEGALOVIRUS v drugem tromese\u010dju<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    1. b) KEMIJSKI DEJAVNIKI<\/u><\/strong> \u2013 1% anomalij<\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • TALIDOMID (pomirjevalo) \u2013 50-80% mo\u017enost anomalij okon\u010din<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • Zdravila proti EPILEPTI\u010cNIM NAPADOM<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • ALKOHOL<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • RETINOI\u010cNA KISLINA (proti aknam)<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        1. c) IONIZIRAJO\u010cI \u017dARKI<\/u><\/strong> \u2013 1% anomalij<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        2. d) SLADKORNA BOLEZEN MATERE<\/u><\/strong> \u2013 8% anomalij<\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          • Velik plod; anomlije srca in centralnega \u017eiv\u010devja<\/li>\n<\/ul>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            1. e) KOMBINIRANA ETIOLOGIJA<\/u><\/strong> -> najpogosteje<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               <\/p>\n


                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              1. Izbrana poglavja PATOLOGIJE DIHAL<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                TUBERKULOZA<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                = KRONI\u010cNO GRANULOMSKO VNETJE<\/strong>, ki ga povzro\u010da BACIL tuberkuloze.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Pri \u010dloveku povzro\u010data bolezen predvsem 2 bacila: HUMANI<\/strong> (plju\u010dna tuberkuloza) in BOVINI TIP<\/strong> (tuberkuloza prebavil \u2013 prena\u0161a se s kravjim mlekom).<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • Pogosteje obolevajo: otroci in odrasli po 50. letu starosti; mo\u0161ki; Azijcih, \u010drncih, Indijanci, Eskimih, Ircih..<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  PRIMARNA TUBERKULOZA:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Spro\u017ei jo PRVI KONTAKT Z BACILOM<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Obi\u010dajno se razvije pri otrocih, ki proti bacilom \u0161e niso imuni.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Primarno mesto vdora so PLJU\u010cA, \u017dRELO<\/strong> (mandlji) ali PREBAVILA<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Oku\u017ebo doka\u017eemo s kro\u017enim MANTOVUXOVIM TESTOM -> zatrdina na ko\u017ei 2-3 dni po vbrizgu TUBERKULINA.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • Patogeneza: nastanek GRANULOMOV<\/strong> (glej vnetje in obnova)<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • GHONOVO \u017dARI\u0160\u010cE<\/strong> \u2013 skupek granulomov s kazeozno nekrozo v plju\u010dih tik pod poplju\u010dnico.<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  • PRIMARNI KOMPEKS<\/strong> – Gronovo \u017eari\u0161\u010de in granulomsko vnetje regionalnih peribronhialnih bezgavk.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    SEKUNDARNA TUBERKULOZA:<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • Bolezen se v odraslem \u017eivljenju lahko ponovi zaradi:<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • REAKTIVACIJE<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • PONOVNE OKU\u017dBE<\/strong> = reinfekcije<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • Imunost proti bacilom tuberkuloze se razvije pri preboleli primarni tuberkulozi ali z BCG vakcinacijo<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • Poteka kroni\u010dno<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    • KAVERNE<\/strong> \u2013 votline, ki nastanejo zaradi izlo\u010danja zmeh\u010dane kazeozne nekroze v dihalne poti; RUPTURA<\/strong> \u017eil v kavernah povzro\u010di masivno krvavitev.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      PNEVMOKANIOZE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      • Nastanejo zaradi DOLGOTRAJNEGA VDIHAVANJA PRA\u0160NIH DELCEV<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        ANTRAKOZA<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        Vdihavanje delcev PREMOGOVEGA PRAHU<\/strong> in njihovo odlaganje v plju\u010dnih alveolih -> makrofagi jih fagocitirajo -> ob bronhijih in bezgavkah se kopi\u010di \u010cRNIKAST PIGMENT = ANTRAKOTI\u010cNI PIGMENT.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        SILIKOZA<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        Vdihavanje NETOPNIH SILICIJEVIH KRISTALOV<\/strong> -> razvijejo se vezivni VOZLI\u010cKI, PLJU\u010cNA FIBROZA, KRONI\u010cNO \u00bbPLJU\u010cNO\u00ab SRCE.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        AZBESTOZA<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • Vdihavanje AZBESTNIH VLAKEN<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • AZBESTNA TELESCA \u2013 vlakna se v makrofagihh obdajo z beljakovinsko ovojnico<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        • PLJU\u010cNA FIBROZA, PLJU\u010cNI RAK in RAK PLEVRE<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          \u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          1. PATOLOGIJA OBTO\u010cIL<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            ATEROKLEROZA in NJENE POSLEDICE<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            = KRONI\u010cNA<\/strong> po\u010dasi napredujo\u010da bolezen velikih in srednje velikih arterij, za katero je zna\u010dilna tvorba ATEROMOV<\/strong>, ki so razsejani po intimi.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            • Ateromi pogosto tesnijo ali pa v celoti ma\u0161ijo \u017eilne svetline.<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              ATEROMI <\/strong>so belkaste ali belkasto rumene zadebelitve \u017eilne stene, ki \u0161trlijo v svetlino \u017eile.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              Dejavniki tveganja:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              HIPERHOLESTEROLEMIJA<\/strong> (zvi\u0161ana koncentracija serumskega holesterola) najpomembnej\u0161i vzrok, HIPERTENZIJA<\/strong> (visok krvni pritisk), KAJENJE, DIABETES.<\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Lahko se za\u010dne \u017ee v otro\u0161tvu, klini\u010dno se izra\u017ea v srednjih letih in kasneje<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Mo\u0161ki obolevajo pogosteje; v 8. desetletju starosti se pogostost bolezni med spoloma izena\u010di<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                              • Genetski dejavniki: familiarna hiperholesterolemija<\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                Patogeneza:<\/u><\/strong> str 188<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                Zgradba ateroma:<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                KAPA ATEROMA<\/strong>: endotelijske celice, pod njimi gladkomi\u0161i\u010dne celice, vnetne celice (limfociti T) in plast kolagena.<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                NEKROTI\u010cNO JEDRO:<\/strong> nekroti\u010dne vnetne celice, holesterolski kristali in poapnitve (odlaganje Ca soli)<\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • STABILNI ATEROM<\/strong>: debela kapa z manj\u0161im jedrom -> manj\u0161a mo\u017enost RUPTURE<\/li>\n
                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                • NESTABILNI ATEROM<\/strong>: tanka kapa. Makrofagi z encimi razgrajujejo kolagen in spro\u017eijo RAPTURO<\/strong> -> trombociti se lepijo na kolagen -> koagulacija -> nastane TROMB<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  Posledice ateroskleroze:<\/u><\/strong><\/p>\n