{"id":10852,"date":"2016-05-14T14:09:15","date_gmt":"2016-05-14T13:09:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=10852"},"modified":"2016-05-14T15:23:42","modified_gmt":"2016-05-14T14:23:42","slug":"informatika-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-2016\/","title":{"rendered":"Informatika 2016"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><strong> Kaj pomeni IKT?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Informacijsko-komunikacijska tehnologija<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> Kaj je telemedicina?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Telemedicina uporablje ra\u010dunalni\u0161ko in telekomunikacijsko opremo za zagotavljanje zdravstvene nege na daljavo<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> Kaj je prednost uporabe IKT v kirurgiji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Virtualno okolje za na\u010drtovanje, roboti, numeri\u010dno krmiljene naprave,\u00a0 AESOP \u00e0 \u00a0optimalno pozicioniranje endoskopa, \u00a0ZEUS\u00e0 tri robotske roke, ena dr\u017ei endoskop, v drugih dveh \u0161e dva kirur\u0161ka in\u0161trumenta, operater nadzira delo robota, minimalno invazivna kirurgija , MINERVA\u00e0 operacije na mo\u017eganih, kirurgija z gama \u017earki, izvajanje operacij na daljavo<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong> Kaj je ra\u010dunalni\u0161ki sistem?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ra\u010dunalni\u0161ki sistem sestavlja ve\u010d podsistemov, ki omogo\u010dajo opravljanje razli\u010dnih nalog. Ra\u010dunalni\u0161ki sistem obdeluje tekst, \u0161tevilke, zvok, sliko.<\/p>\n<p>Ra\u010dunalni\u0161ki sistemi se razlikujejo po velikosti, ceni, mo\u010di. Osebni ra\u010dunalnik je najbolj raz\u0161irjena oblika ra\u010dunalni\u0161kih sistemov.<!--more--><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong> Na\u0161tej strojno opremo.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Centralna procesna enota, procesor, Pomnilnik, RAM, Mati\u010dna plo\u0161\u010da, Napajalnik (transformator in usmernik), Grafi\u010dna kartica, Pomnilne enote (trdi disk, CD\/DVD enota) (Ekran,Tiskalnik,Mi\u0161ka )<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong> \u010cemu slu\u017ei ram?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Podatek\">Podatke<\/a> lahko vanj zapisujemo in jih beremo iz njega. Lahko ga imenujemo tudi delovni pomnilnik. Uporablja se v <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Ra%C4%8Dunalnik\">ra\u010dunalnikih<\/a> in drugih digitalnih napravah.<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong> \u010cemu je namenjena mati\u010dna plo\u0161\u010da?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na mati\u010dno plo\u0161\u010do se vstavijo oziroma se priklju\u010dijo vse ostale enote: <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Procesor\">procesor<\/a>, <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bralno_pisalni_pomnilnik\">bralno pisalni pomnilnik<\/a> (RAM), raz\u0161iritvene kartice (npr.: <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Grafi%C4%8Dna_kartica\">grafi\u010dna kartica<\/a>) in <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zunanji_pomnilnik\">zunanji pomnilnik<\/a>. Mati\u010dna plo\u0161\u010da vsebuje tudi mnoge <a href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vmesnik\">vmesnike<\/a> (npr.: mi\u0161kin, tipkovni\u010din, USB, serijski, tiskalni\u0161ki itd.)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong> \u010cemu slu\u017ei napajalnik?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Ra\u010dunalni\u0161ki napajalnik je naprava, namenjena pretvorbi elektri\u010dne napetosti 230 Voltov (V) v ve\u010d manj\u0161ih elektri\u010dnih napetosti, ki jih ra\u010dunalnik potrebuje za svoje delovanje.<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li><strong> Od \u010desa je odvisna hitrost centralne procesne<\/strong><strong> enote?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Odvisna je od \u0161tevilo hercev\/sekundo, \u0161tevilo jeder.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li><strong> Kaj je najmanj\u0161i del na disku (kako se imenuje)<\/strong><strong> in koliko je velik (koliko stvari spravimo notri)? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>najmanj\u0161i del na disku je sektor, ve\u010dinoma velikosti 512bytov (novej\u0161i majo 4046), cd\/dvd-ji majo pa 2048bytov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong> Kaj je najmo\u010dnej\u0161i del na disku?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>magnet<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li><strong> Pojasnitev delovajanje zaslona LCD (s teko\u010dimi kristali)?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>IMA FILTER 3-eh\u00a0 barv (rde\u010da, zelena, modra) teko\u010di kristali se odpirajo in zapirajo, glede na \u017eeljo kak\u0161no barvo \u017eelimo dobit \u2013 kak\u0161no barvo rabimo \u2013 teko\u010di kristal se malo, srednje in zelo zapre.<\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li><strong> Kak\u0161na je razlika med LED in LCD zasloni? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Razlikujejo se v kakovosti slike in porabi elektri\u010dne energije. Osvetlitev z LED diodami omogo\u010da vi\u0161je kontraste ter doseganje bolj zasi\u010dene \u010drnine, kakor pri LCD zaslonu ki je bolj \u00bbsiva\u00ab. LED uporabi veliko\u00a0 manj elektri\u010dne energije kakor LCD.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li><strong> Kaj vse je pomembno pri zaslonu?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lo\u010dljivost, osve\u017eevanje, vidno polje, vidni kot,\u00a0 odzivni \u010das, kontrastno razmerje, svetilnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li><strong> Kak\u0161na je razlika med vektorskim in bitnim<\/strong><strong> zapisom slike?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Vektorski zapis slike je prikaz z geometrijskimi liki, bitni pa je sestavljen iz posameznih pik ali pikslov.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li><strong> Kak\u0161en je vektorski zapis slike?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Vektorska slika je slika, ki je prikazana z geometrijskimi liki (krivulje, mnogokotniki, \u010drte, krog). Kvadrat je opisan s povr\u0161ino, ki jo zavzema, dol\u017eino in debelino \u010drte. Lahko re\u010demo, da je slika opisana z nizom matemati\u010dnih ena\u010db.<br \/>\nVektorska grafika uporablja matemati\u010dna razmerja med to\u010dkami in povezuje poti krivulj, da popi\u0161e sliko.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li><strong> Kak\u0161en je bitni zapis slike?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Bitna slika je sestavljena iz posameznih pik ali pikslov, ki so urejeni v vrstice in stolpce (matrika). Vsak piksel \u017eari na zaslonu v dolo\u010deni barvi. \u010ce je slika \u010drno-bela, potrebujemo za kodiranje barve piksel en bit: piksel \u017eari belo (1) ali pa je \u010drn (0).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li><strong> Kaj so prednosti bitnega zapisa?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kakovost bitnih slik je dobra, ker spominjajo na slike iz realnega \u017eivljenja, ker je vsaka pika dolo\u010dena s svojo barvo in lokacijo, lahko nad tako sliko izvedemo mno\u017eico transformiranih u\u010dinkov kot so sen\u010denje, osvetljevanje, manipulacije nad dolo\u010denim obmo\u010djem slike itd., saj lahko obdelujemo vsako grafi\u010dno to\u010dko posebej, tiskanje bitnih slik je enostavno, saj zmore ra\u010dunalnik brez te\u017eav sporo\u010dati tiskalniku, kako naj natisne posamezne to\u010dke.<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li>\n<strong> Kaj so prednosti vektorskega zapisa?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Ta na\u010din zavzame manj prostora v pomnilniku kot bitna slika, pove\u010dujemo in raztegujemo jih lahko brez popa\u010denja robov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li>\n<strong> Kaj pomeni DPI? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>DPI <\/strong><strong>\u00e0<\/strong><strong> D<\/strong>ots <strong>P<\/strong>er <strong>I<\/strong>nch\u00a0 Pomeni koliko pik je na en in\u010d.<\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li>\n<strong> Kaj vpliva na kvaliteto posnetega zvoka?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na kvaliteto posnetega zvoka vpliva \u0161tevilo meritev velikosti zvo\u010dnega signala \u2013 (frekvenca vzor\u010denja, pri glasbenih posnetkih na zgo\u0161\u010denkah je frekvenca vzor\u010denja 44000 KHz), \u0161tevilo bitov, s katerimi zapi\u0161emo velikosti zvo\u010dnega signala.<\/p>\n<ol start=\"22\">\n<li><strong> \u010cemu so namenjene pomnilne enote?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Za shranjevanje podatkov.<\/p>\n<ol start=\"23\">\n<li><strong> zakaj je pomembna lo\u010dljivost in kaj je to?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Lo\u010dljivost-koliko pik lahko zaslon prika\u017ee na zaslonu<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"24\">\n<li><strong> zakaj je pomembno osve\u017eevanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri CRT pomembno, da je osve\u017eevanje \u010dim ve\u010dje oz. hitrej\u0161e, ker druga\u010de pride do utripanja.<\/p>\n<p>Pri LCD podatek ni tako pomemben, saj gre za druga\u010den na\u010din delovanja zaslona \u2013 pri\u017eiganje in uga\u0161anje pikslov. Slika stabilna \u017ee pri 60 Hz.<\/p>\n<ol start=\"25\">\n<li><strong> Pretvorba med sistemi (dvoji\u0161ka-binarna vrednost)<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ol start=\"26\">\n<li><strong> Koliko pik je en IN\u010c? <\/strong><\/li>\n<li><strong> Kam bele\u017eimo podatke (Osnovni pojmi v relacijskih bazah)? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>IBM DB2, Microsoft: Access, MS SQL; Oracle; Mysql; PostgreSQL; Open office Base<\/p>\n<ol start=\"28\">\n<li><strong> Iz \u010desa je sestavljena tabela? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je skupek vrstic in stolpcev (vrstica-skupek podatkov o enem pojavu, stolpec- atribut, podatkovno polje)<\/p>\n<ol start=\"29\">\n<li><strong> Kaj dolo\u010da klju\u010d <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Vrednosti atributov enega pojava<\/p>\n<ol start=\"30\">\n<li><strong> Kaj povezuje tuj klju\u010d <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Povezuje tabele<\/p>\n<ol start=\"31\">\n<li><strong> Kaj je SQL? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Structured Query Language<\/p>\n<ol start=\"32\">\n<li><strong> Uporabniki podatkovne baze <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Upravitelji podatkovne baze; programerji; kon\u010dni uporabniki; sistemski analitiki; na\u010dtrovalci PB; vodje projektov; vsi mi<\/p>\n<ol start=\"33\">\n<li><strong> Katere uporabnike poznamo? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Sofisticirani uporabniki; Specializirani uporabniki; Naivni uporabniki<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"34\">\n<li><strong> Programerji- zna\u010dilnosti <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Aplikacijski programerji (pi\u0161ejo aplikacije namenjene kon\u010dnim uporabnikom; uporabljajo klasi\u010dne vi\u0161je programske jezike (C++\u2026) ali skripting jezik (PHP); del programa ki se nana\u0161a na delo s PB je na\u010deloma napisan v DML jeziku; DML stavki so vgrajeni v kodo ki je napisana v jeziku gostitelja)<\/p>\n<p>Sistemski programerji (pi\u0161ejo programe ki imajo splo\u0161en pomen za uporabnike PB; nekatere module lahko uporabljajo aplikacijski programerju; primer: programi ki izvajajo dodatne za\u0161\u010dite, zara\u010dunavajo uporabo PB)<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"35\">\n<li><strong> Atributi kakovosti SW- na\u0161tej <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pravilnost, prijaznost u\u010dinkovitost, mo\u017eno vzdr\u017eevanje, portabilnost, primernost, u\u010dljivost, berljivost, raz\u0161irljivost, mo\u017ena testiranja, robustnost<\/p>\n<ol start=\"36\">\n<li><strong> Na\u010dini uvajanja: kateri metodi poznate? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>metoda velikega poka in postopno uvajanje<\/p>\n<ol start=\"37\">\n<li><strong> Metoda velikega poka- opi\u0161i <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Korist; star sistem se preneha uporabljati, podatki se vna\u0161ajo samo enkrat; Slabost: tveganje zaradi velikih sprememb (neznanje, nespretnost, sabota\u017ea) pogoj: vsi uporabniki so usposobljeni<\/p>\n<ol start=\"38\">\n<li><strong> Postopno uvajanje \u2013 opi\u0161i <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Korist: star sistem in nov sistem deluje paraleno, v primeru te\u017eav z novim sistemom, star \u0161e vedno deluje<\/p>\n<p>Slabost: pogosto dvojno vna\u0161anje podatkov<\/p>\n<p>Pogoj: novi sistem je modularno zgrajen in omogo\u010da samostojno delovanje modulov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj pomeni IKT? Informacijsko-komunikacijska tehnologija Kaj je telemedicina? Telemedicina uporablje ra\u010dunalni\u0161ko in telekomunikacijsko opremo za zagotavljanje zdravstvene nege na daljavo Kaj je prednost uporabe IKT v kirurgiji? Virtualno okolje za na\u010drtovanje, roboti, numeri\u010dno krmiljene naprave,\u00a0 AESOP \u00e0 \u00a0optimalno pozicioniranje endoskopa, \u00a0ZEUS\u00e0 tri robotske roke, ena dr\u017ei endoskop, v drugih dveh \u0161e dva kirur\u0161ka in\u0161trumenta, operater &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-2016\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Informatika 2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[480],"tags":[482,483,4004],"class_list":["post-10852","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-informatika","tag-informatika","tag-informatika-v-zdravstvu","tag-informatika-zdravstvena-nega"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10852","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10852"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10852\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10878,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10852\/revisions\/10878"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10852"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10852"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10852"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}