{"id":10870,"date":"2016-05-14T15:10:05","date_gmt":"2016-05-14T14:10:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=10870"},"modified":"2016-05-14T15:25:55","modified_gmt":"2016-05-14T14:25:55","slug":"uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-2016\/","title":{"rendered":"Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 2016"},"content":{"rendered":"<p><strong>RAZLO\u017dI FILOZOFSKA STALI\u0160\u010cA O ZNANOSTI:<\/strong><\/p>\n<p><u>racionalizem:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logi\u010dno dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo)<\/li>\n<li>Ravnanje po razumu (razum je najvi\u0161ji kriterij spoznanja; izku\u0161enj ne cenijo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>EMPIRIZEM: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zavzemanje za stali\u0161\u010de, da je vse znanstvene izjave mo\u017eno skr\u010diti na konkretne izku\u0161nje pri opazovanjih ali eksperimentih<\/li>\n<li>Filozofija izku\u0161nje (izku\u0161nja je edini vir \u010dlove\u0161kega spoznanja; logi\u010dne analize in teoreti\u010dnih posplo\u0161evanj ne cenijo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>MODERNI EMPIRIZEM:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Sinteza obeh prej\u0161njih (racionalizem + empirizem)<\/li>\n<li>Zahteva:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>neprotislovnost<\/li>\n<li>izkustveno in\/ali umsko dokazljivost<\/li>\n<li>intersubjektivnost<\/li>\n<li>\u010dasovno in prostorsko univerzalnost<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI NASLEDNJE POJME: (<\/strong><strong>znanstvena disciplina, znanstvena podro\u010dja, znanstvene vede): <\/strong><\/p>\n<p><u>ZNANSTVENA DISCIPLINA:<\/u> (ima svoje)<\/p>\n<ul>\n<li>podro\u010dje raziskovanja<\/li>\n<li>Metodiko dela<\/li>\n<li>Specifi\u010dne merske enote<\/li>\n<li>Na\u010din vrednotenja in komparacije pojmov<\/li>\n<li>Strokovni kader<\/li>\n<li>Lastno teorijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Znanstvene discipline \u00e0 povezujejo se v <u>znanstvena podro\u010dja<\/u><\/p>\n<p>Znanstvena podro\u010dja \u00e0 povezujejo se v <u>znanstvene vede<\/u><\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong>KAJ JE KVANTITATIVNO IN KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:<\/strong><\/p>\n<p><u>KVANTITATIVNO:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Deduktivno sklepanje pri oblikovanju vpra\u0161anja<\/li>\n<li>Strogi kontrolni mehanizmi<\/li>\n<li>Izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti (sluh, vid, okus\u2026)<\/li>\n<li>Ugotovitve bazirajo na realnosti, ne na osebnem prepri\u010danju raziskovalca<\/li>\n<li>Kritike:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Problem numeri\u010dnega merjenja pojavov<\/li>\n<li>Osredoto\u010denost na majhen del \u010dlove\u0161kega do\u017eivljanja v eni \u0161tudiji<\/li>\n<li>Omejenosti in nefleksibilnost v viziji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>KVALITATIVNO:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pomembna kompleksnost \u010dloveka in njegove izku\u0161nje<\/li>\n<li>Pomembna dinamika, celovitost in pri\u010dakovanja posameznika<\/li>\n<li>Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni<\/li>\n<li>Terensko raziskovanje<\/li>\n<li>Ve\u010d raziskovalcev, dalj\u0161i \u010das<\/li>\n<li>Zbiranje in obdelava podatkov poteka so\u010dasno<\/li>\n<li>Pojav novih raziskovalnih vpra\u0161anj v fazi poteka raziskave<\/li>\n<li>Rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izku\u0161enj vklju\u010denih ljudi<\/li>\n<li>Kritike:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ljudje so ob\u010dutljivi in zmotljivi<\/li>\n<li>Subjektivnost raziskovalca lahko pose\u017ee na analiti\u010dno raven razumevanja rezultatov<\/li>\n<li>Vklju\u010deno majhno \u0161tevilo ljudi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NA\u0160TEJTE NAJMANJ 5 ZNA\u010cILNOSTI KVANTITATIVNE RAZISKAVE IN JIH NA KRATKO OPI\u0160ITE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ekonomi\u010dno zbiranje ve\u010djih koli\u010din podatkov<\/li>\n<li>Jasen raziskovalni cilj<\/li>\n<li>Ve\u010dja mo\u017enost kontrole raziskovalnega procesa<\/li>\n<li>Enostavno primerljivi podatki<\/li>\n<li>Neprilagodljiv (ko se zbiranje podatkov za\u010dne, je sprememba skoraj nemogo\u010da)<\/li>\n<li>\u0160ibak v razumevanju dru\u017ebenih procesov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NA\u0160TEJTE 5 ZNA\u010cILNOSTI KVALITATIVNE RAZISKAVE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Raziskovalni dizajn se razvija tekom raziskave<\/li>\n<li>Raziskovalec ustvarja dizajn glede na to, kaj se je nau\u010dil tekom raziskave<\/li>\n<li>Vklju\u010denih ve\u010d strategij zbiranja podatkov<\/li>\n<li>Celovitost pristopa in razumevanje celote<\/li>\n<li>Raziskovalec intenzivno vklju\u010den v potek raziskave<\/li>\n<li>Cilj je razvoj razumevanja prou\u010denega pojava v realnem svetu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I MESTO IN VLOGO HIPOTEZE PRI KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:<\/strong><\/p>\n<p><u>KVANTITATIVNA RAZISKAVA:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Hipoteza je za\u010detek raziskave<\/li>\n<li>Predvideva (napoveduje) pri\u010dakovane rezultate raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>KVALITATIVNA RAZISKAVA:<\/u> (za\u010dne se lahko)<\/p>\n<ul>\n<li>Z hipotezo, ki predvideva pri\u010dakovane rezultate<\/li>\n<li>Brez hipoteze \u00e0 raziskavo \u00bbvodijo\u00ab izku\u0161nje udele\u017eencev (na za\u010detku je premalo znano o problemu, zato se hipoteze ne postavi pred pri\u010detkom raziskave)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in teoreti\u010dnih formulacij<\/li>\n<li>Utemeljena teorija (3 elementi):<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Pojmi<\/li>\n<li>Kategorije (oblikujemo iz pojmov)<\/li>\n<li>Propozicije (oblikujemo iz med seboj povezanih kategorij in jo uredimo v kolikor je mogo\u010de sistemati\u010dno in povezano teorijo)<\/li>\n<li>Prepise dokumentov najprej raz\u010dlenimo in dolo\u010dimo enote kodiranja<\/li>\n<li>Nato jim pripi\u0161emo izraze za pojme, ki jim po na\u0161em ustrezajo<\/li>\n<li>Analiziramo zna\u010dilnost teh pojmov<\/li>\n<li>Izberemo najbolj relevantne pojme<\/li>\n<li>Te pojme definiramo, i\u0161\u010demo ali konstruiramo odnose med njimi<\/li>\n<li>Formuliramo pravilnosti, obrazce in teoreti\u010dne razlage ter pojasnitve<\/li>\n<li>Vsak korak dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami (jasno mora biti razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiri\u010dnega gradiva)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>NA\u0160TEJTE IN KRATKO OPI\u0160ITE POMEMBNE KORAKE V KVANTITATIVNI RAZISKAVI: (18)<\/strong><\/p>\n<p><u>1.FAZA: koncept raziskave (5)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Oblikovanje in omejitev problema<\/li>\n<li>Pregled obstoje\u010de literature<\/li>\n<li>Prevzem klini\u010dnega dela<\/li>\n<li>Definiranje strukture koncepta definicije<\/li>\n<li>Formuliranje hipotez<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>2.FAZA: dizajn in planiranje raziskave (7)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Izbor raziskovalnega dizajna<\/li>\n<li>Razvoj protokola intervencij<\/li>\n<li>Identifikacija populacije<\/li>\n<li>Oblikovanje plana vzor\u010denja<\/li>\n<li>Specifikacija metod za merjenje spremenljivk<\/li>\n<li>Razvoj metod za za\u0161\u010dito subjektov raziskave<\/li>\n<li>Dokon\u010danje raziskovalnega projekta<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>3.FAZA: empiri\u010dna faza (2)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zbiranje podatkov<\/li>\n<li>Priprava podatkov za analizo<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>4.FAZA: analiti\u010dna faza (2)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Analiza podatkov<\/li>\n<li>Interpretacija rezultatov<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>5.FAZA: faza raz\u0161iritve podatkov (2)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Razpravljanje in komunikacija o dobljenih rezultatih<\/li>\n<li>Prenos spoznanj v prakso<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAKO MORA BITI PRIPRAVLJEN PREDLOG KVANTITATIVNE RAZISKAVE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pregled znanega<\/li>\n<li>Namen raziskave<\/li>\n<li>Cilji raziskave<\/li>\n<li>Hipoteze<\/li>\n<li>Metodologija<\/li>\n<li>Vzor\u010denje<\/li>\n<li>Metode<\/li>\n<li>Viri<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino:<\/strong><\/p>\n<p><u>OBDOBJE FLORENCE NIGHTINGALE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospe\u0161ujejo fizi\u010dno in psihi\u010dno dobro po\u010dutje pacienta<\/li>\n<li>Prou\u010devanje vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolni\u0161nicah v \u010dasu Krimske vojne<\/li>\n<li>Dala je pomemben prispevek k izbolj\u0161anju javnega zdravja<\/li>\n<li>Ne ka\u017ee se veliko literature raziskovanja<\/li>\n<li>Razvoj medicine in vpliv na razvoj ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>OBDOBJE PO FN, DO 1950: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Raziskovanje do leta 1950 ni bilo klini\u010dno usmerjeno<\/li>\n<li>MS so raziskovale predvsem sebe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><u>OBDOBJE PO 1950: (sindrom FN \u2013 vpliv na izobra\u017eevanje) <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Poka\u017ee se zaskrbljenost mened\u017ementa ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klini\u010dni praksi \u00e0 vzpodbuda za razvoj klini\u010dnega raziskovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>OBDOBJE PO 1970: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA<\/li>\n<li>Usmeritev ZN v izbolj\u0161evanje klini\u010dne prakse<\/li>\n<li>Evropa \u00e0 organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 dr\u017eav<\/li>\n<li>Prve revije na podro\u010dju raziskovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><u>OBDOBJE PO 1980: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pove\u010da se \u0161tevilo MS, ki so imele znanje za raziskovanje<\/li>\n<li>Pove\u010dala se dostopnost do informacijske tehnologije<\/li>\n<li>Pove\u010da se \u0161tevilo revij na podro\u010dju raziskovanja<\/li>\n<li>Postalo je jasno, da je raziskovanje klju\u010dno za razvoj profesije<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><u>OBDOBJE PO 1990:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>1900 \u00e0 v ZDA ustanovijo Nacionalni in\u0161titut za raziskave na podro\u010dju ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>razlo\u017ei pojem temeljna raziskava:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Je eksperimentalno ali teoreti\u010dno delo<\/li>\n<li>Pridobiti \u017eelimo predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavah dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo<\/li>\n<li>2 vrsti:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u010cista temeljna raziskava (namen je napredek znanja)<\/li>\n<li>Usmerjevalna temeljna raziskava (namen je ustvarjanje novega znanja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NA\u0160TEJ OVIRE ZA RAZISKOVANJE V ZN IN PRENOS DOKAZOV V PRAKSO ZN:<\/strong><\/p>\n<p><u>KAKOVOST IN NARAVA RAZISKAV:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Te\u017eave pri izvajanju kakovostnih raziskav v klini\u010dnem okolju<\/li>\n<li>Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki<\/li>\n<li>Na\u010din komuniciranja raziskovalcev s praktiki o mo\u017enostih implementiranja dobljenih rezultatov v neposredno prakso<\/li>\n<li>Predstavitev rezultatov za uporabnost v \u0161ir\u0161ih dimenzijah \u2013 meta analiza<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>ZNA\u010cILNOSTI MS:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Znanje, dr\u017ea, vedenje, odpor do sprememb<\/li>\n<li>Premalo znanja za implementacijo dokazov<\/li>\n<li>Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angle\u0161ko<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Organizacijska kultura<\/li>\n<li>Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi<\/li>\n<li>Slaba podpora vodstva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NA\u0160TEJ POGOSTE VIRE DOKAZOV ZA PRAKSO ZN PO AVTORICI POLIT ET. AL: <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Tradicija in mo\u010d (temelj na tem, bolj kot na podlagi dokazov)<\/li>\n<li>Oseba z avtoriteto (oseba z veliko znanja in izku\u0161enj, okolje ji prepu\u0161\u010da strokovno presojo)<\/li>\n<li>Klini\u010dne izku\u0161nje (vezane na delo nekega oddelka)<\/li>\n<li>Preizku\u0161anje in napake (preizku\u0161anje razli\u010dnih mo\u017enih re\u0161itev, dokler se ne re\u0161i)<\/li>\n<li>Intuicija (znanje, ki ga ne moremo razlo\u017eiti na podlagi argumentov)<\/li>\n<li>Logi\u010dno razmi\u0161ljanje (na problem osredoto\u010dena metodologija re\u0161evanja)<\/li>\n<li>Zbiranje informacij (zana\u0161anje na namensko zbrane informacije)<\/li>\n<li>Raziskovanje stroke (dokazi iz raziskav \u2013 omogo\u010da napredek v stroki in \u0161ir\u0161e)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Opi\u0161i hierarhijo dokazov v raziskovanju:<\/strong><\/p>\n<p><u>NIVO 1:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Sistemati\u010dni pregled randomiziranih klini\u010dnih \u0161tudij<\/li>\n<li>Sistemati\u010dni pregled nerandomiziraniih klini\u010dnih \u0161tudij<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 2:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Posamezne randomizirane klini\u010dne \u0161tudije<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 3: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Sistemati\u010dni pregled \u0161tudij s korelacijami\/opazovanji<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 4: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Posamezne \u0161tudije s korelacijami\/opazovanji<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 5: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Sistemati\u010dni pregled opisnih\/kvalitativnih\/psiholo\u0161kih \u0161tudij<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 6: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Posami\u010dne opisne\/kvalitativne\/psiholo\u0161ke \u0161tudije<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>NIVO 7: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Mnenja avtorjev in ekspertnih komisij<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>KAJ SO SISTEMATI\u010cNI PREGLEDI DOKAZOV, OPI\u0160I:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zdru\u017eevanje in sistemati\u010dno povezovanje posameznih dokazov na dolo\u010denem raziskovalnem vpra\u0161anju<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Oblike: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Meta sinteza \u2013 kvalitativna sinteza (\u0161ir\u0161a razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifi\u010dni to\u010dki)<\/li>\n<li>Meta analiza \u2013 kvantitativna integracija (vsaka raziskava je sestavni del statisti\u010dne obdelave)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE META ANALIZA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kvantitativna integracija<\/li>\n<li>Sekundarni dokument, po strukturi podobna primarnemu<\/li>\n<li>Analiza podatkov iz \u017ee objavljenih \u010dlankov in njihova skupna obdelava<\/li>\n<li>Zelo natan\u010den protokol<\/li>\n<li>Rezultat = odlo\u010ditev o tem, ali je dolo\u010den ukrep koristen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>Te\u017eave (slabosti) meta analize:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ni protokola analize<\/li>\n<li>Pomanjkljiv opis izbora literature<\/li>\n<li>Homogenost rezultatov ni prikazana s testi<\/li>\n<li>Neustrezne statisti\u010dne analize<\/li>\n<li>Ni razlage mo\u017enosti pristranosti razli\u010dnih objav (v primeru statisti\u010dno pomembnih razlik)<\/li>\n<li>Ni jasnih sklepov in predlogov za nadaljnje raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI KAJ JE PARADIGMA IN KAJ JE PARADIGMA V ZN:<\/strong><\/p>\n<p><u>PARADIGMA:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Niz medsebojno povezanih predpostavk, ki dajejo okvir za preu\u010devanje<\/li>\n<li>Predpostavka ali domneva neke znanstvene skupine<\/li>\n<li>Ne zahteva nikakr\u0161nega preverjanja<\/li>\n<li>Slu\u017ei kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vpra\u0161anj o realnem svetu ter iskanje odgovorov na ta vpra\u0161anja<\/li>\n<li>Vsebovana je v teoreti\u010dnem izhodi\u0161\u010du raziskovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PARADIGMA V ZN:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Je del kompleksnosti realnega sveta<\/li>\n<li>Pogosto terminsko opredeljena kot filozofska vpra\u0161anja:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Kak\u0161na je naravna realnost<\/li>\n<li>Kak\u0161en je odnos raziskovalec \u2013 raziskovano<\/li>\n<li>Kak\u0161na je vloga vrednot v raziskavi<\/li>\n<li>Kako je najbolje pridobiti dokaz<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Pozitivizem = kvantitativno raziskovanje (cilj je meriti)<\/li>\n<li>Naturalizem = kvalitativno raziskovanje (cilj je opisati)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I POZITIVISTI\u010cNO PARADIGMO V RAZISKOVANJU:<\/strong><\/p>\n<p>Gre za kvantitativno raziskovanje:<\/p>\n<ul>\n<li>Empirizem \u00e0 kar lahko zaznamo s \u010dlove\u0161kim umom in kvantificiramo (dejstva)<\/li>\n<li>Determinizem \u00e0 vzrok in posledica, razlaga je v empiri\u010dnih podatkih<\/li>\n<li>Hipoteti\u010dno deduktivni pristop<\/li>\n<li>Logi\u010dni pozitivizem \u00e0 interpretacija podatkov s pomo\u010djo matematike, logike<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE SPREMENLJIVKA, NA\u0160TEJ VRSTE IN ODNOSE MED NJIMI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Nekaj, kar varira (se spreminja)<\/li>\n<li>Poznamo neodvisne (vzrok) in odvisne (posledica)<\/li>\n<li>Odnosi: ve\u010d kot; manj kot; razli\u010den od; v zvezi z; pozitivno ali negativno povezan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ODVISNE IN NEODVISNE SPREMENLJIVKE<\/strong>:<\/p>\n<p><u>ODVISNA: (y)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Spremenljiv izsledek, ki nas zanima<\/li>\n<li>Spremenljivka, ki je hipoteti\u010dno odvisna od neodvisne spremenljivke oz. je z njo povzro\u010dena<\/li>\n<li>(posledica)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>NEODVISNA: (x)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Spremenljivka, za katero predpostavimo, da povzro\u010di odvisno spremenljivko oz. nanjo vpliva<\/li>\n<li>(vzrok)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DOLO\u010cI SPREMENLJIVKE IN OPI\u0160I ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbNose\u010de \u017eenske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izra\u017eajo poporodno depresijo, kot \u017eenske, ki teh navodil niso prejele\u00ab.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Neodvisna spremenljivka (vzrok) \u00e0 navodila v zvezi potekom poroda in popor. obd.<\/li>\n<li>Odvisna spremenljivka (posledica) \u00e0 izra\u017eanje poporodne depresije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DOLO\u010cI SPREMENLJIVKE IN OPI\u0160I ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbOtroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja (X), bodo imeli manj vedenjskih problemov (Y), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo\u00ab.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Neodvisna spremenljivka (vzrok) \u00e0 izpostavljenost mater nasilju partnerja (x)<\/li>\n<li>Odvisna spremenljivka (posledica) \u00e0 vedenjski problemi otrok (y)<\/li>\n<li>X povzro\u010di Y<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I KORELACIJSKE RAZISKAVE: <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>I\u0161\u010demo povezave med dvema variablama<\/li>\n<li>Raziskovanec ne more kontrolirati neodvisne spremenljivke<\/li>\n<li>Verodostojne kot eksperimentalne v pojasnjevanju vzor\u010dnih in posledi\u010dnih odnosov med variablama<\/li>\n<li>Imajo manj podpornih dokazov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>RETROSPEKTIVNI DIZAJN:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pojav v sedanjosti povezan s pojavom v preteklosti \u0161e preden se je raziskava za\u010dela<\/li>\n<li>Potekajo na ve\u010d lokacijah<\/li>\n<li>Primer: povezava med rakom na plju\u010dih in kajenjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PROSPEKTIVNI (NEEKSPERIMENTALNI) DIZAJN:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Kohortni dizajn (za\u010dnemo s prou\u010devanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi u\u010dinki)<\/li>\n<li>Dra\u017eje kot retrospektivne<\/li>\n<li>Potrebujemo velik vzorec<\/li>\n<li>Bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI RAZLIKO MED RETROSPEKTIVNIMI IN PROSPEKTIVNIMI RAZISKAVAMI:<\/strong><\/p>\n<p><u>RETROSPEKTIVNE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zbiranje podatkov iz sedanjosti<\/li>\n<li>Primerjava s podatki iz preteklosti<\/li>\n<li>Najpogosteje enkratno zbiranje podatkov (lahko problemati\u010dno)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PROSPEKTIVNE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije<\/li>\n<li>Merijo se kasnej\u0161i izidi (intervencija + predpostavljanje u\u010dinka)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI KAJ JE SEKVENCA PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij<\/li>\n<li>Ko delamo take kroge utrjujemo in raz\u0161irjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo<\/li>\n<li>Vsaka sekvenca je v osnovi, po sosledju podobna celotni obi\u010dajni raziskavi<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo v prej\u0161njih korakih pridobljeno znanje pri na\u010drtovanju naslednjega koraka \u00e0 \u0161irimo krog spoznanj o vpra\u0161anju<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>RAZLO\u017dI POJEM HERMENEVTI\u010cNI KROG V RAZISKOVANJU:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Postopno \u0161irjenje spoznavanja<\/li>\n<li>Spirala ali krog \u0161irjenja razumevanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OPI\u0160ITE SESTAVINE IN POMEN UVODA KOT ELEMENTA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA \u010cLANKA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bistvo problema, jasnost, informativnost<\/li>\n<li>Kaj je o problemu znanega in kaj ne<\/li>\n<li>Citiramo najpomembnej\u0161a dela<\/li>\n<li>Teoreti\u010dna izhodi\u0161\u010da problema<\/li>\n<li>Pisanje v smislu lijaka (od \u0161ir\u0161ega-bolj znanega, do o\u017ejega-manj znanega)<\/li>\n<li>Natan\u010dno oblikovano vpra\u0161anje raziskave (formuliran problem, hipoteze)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE RAZPRAVA V \u010cLANKU, OPI\u0160I NJENE ZNA\u010cILNOSTI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odgovarja na vpra\u0161anja v uvodu<\/li>\n<li>Pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obstoje\u010dim\u00a0 znanjem<\/li>\n<li>Nikoli ne me\u0161amo rezultatov in diskusije v istem poglavju<\/li>\n<li>V diskusiji rezultatov ne ponavljamo<\/li>\n<li>Pi\u0161emo v sedanjiku<\/li>\n<li>Poudarimo omejitve na\u0161ih ugotovitev in nasprotujo\u010de si rezultate v raziskavi<\/li>\n<li>Navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi\u00a0 avtorji odkrijejo nasprotno, pojasnimo razhajanja<\/li>\n<li>Na koncu poka\u017eemo pomen nase raziskave, njeno aplikativnost, sklepe ki jih je\u00a0\u00a0\u00a0 potrebno se nadalje raziskovati<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE BRANJE LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBNO:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ni enkratno dejanje<\/li>\n<li>1\/3 \u010dasa raziskave je uvodni pregled literature (sledijo ob\u010dasni pregledi)<\/li>\n<li>Izvemo, kaj so drugi \u017ee odkrili in napisali o raziskovalnem vpra\u0161anju<\/li>\n<li>Dokon\u010dno oblikovanje konkretnih ciljev, raziskovalnih vpra\u0161anj\/hipotez<\/li>\n<li>Dobimo podatke, ki vplivajo na:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Na\u010drt in potrebnost raziskave<\/li>\n<li>Izbor in\u0161trumenta<\/li>\n<li>Umestitev raziskave v kontekst znanja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KAJ JE PREGLED LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBEN:<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>KVALITATIVNA RAZISKAVA:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><u>PRISTOP 1: TEMELJNE TEORIJE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zbiranje podatkov<\/li>\n<li>Analiza podatkov<\/li>\n<li>Oblikovanje teorije<\/li>\n<li>Pregled literature<\/li>\n<li>Iskanje povezav s prej\u0161njimi dokazi v teorijo<\/li>\n<li>Kako prej\u0161nji dokazi potrdijo ali raz\u0161irijo razvito teorijo te raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PRISTOP 2: TEORIJA POJAVOV:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pregled relevantnih podatkov pred za\u010detkom \u0161tudije<\/li>\n<li>Prakti\u010den opis raziskav drugih pojavov<\/li>\n<li>Razumevanje pojava skozi ve\u010d perspektiv<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PRISTOP 3: ETNOGRAFSKE TEORIJE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pregled literature pred zbiranjem podatkov<\/li>\n<li>Pregled literature ob analizi podatkov raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>KVANTITATIVNA RAZISKAVA:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pregled literature ni enkratno dejanje<\/li>\n<li>1\/3 vsega \u010dasa je uvodni pregled literature<\/li>\n<li>Sledijo \u0161e ob\u010dasni pregledi (teoreti\u010dna ali metodolo\u0161ka vpra\u0161anja)<\/li>\n<li>Izvemo, kaj so drugi o na\u0161em raziskovalnem vpra\u0161anju \u017ee odkrili in napisali<\/li>\n<li>Dobimo podatke, ki vplivajo na:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Na\u010drt raziskave<\/li>\n<li>Potrebnost raziskave<\/li>\n<li>Raziskovalne metode<\/li>\n<li>Izbiro merskega in\u0161trumenta<\/li>\n<li>Opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk<\/li>\n<li>Seznanitev s prevladujo\u010dimi teorijami in njihovo veljavnostjo<\/li>\n<li>Primerjavo teoreti\u010dnih okvirjev, kjer bo raziskava ume\u0161\u010dena<\/li>\n<li>Umestitev na\u0161e raziskave v kontekst znanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>VIRI ZA PREGLED LITERATURE:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><u>PREGLEDI, VKLJU\u010cENI V RAZISKOVALNA PORO\u010cILA:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Natan\u010den pregled obstoje\u010dih dokazov<\/li>\n<li>Razvoj argumentov za novo raziskavo<\/li>\n<li>Obseg: 2-4 strani<\/li>\n<li>Citirane samo klju\u010dne raziskave<\/li>\n<li>Ni kriti\u010dne evalvacije posamezne raziskave<\/li>\n<li>Poudarek na evalvaciji celotnega konteksta raziskave<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PREGLEDI VKLJU\u010cENI V NA\u010cRT RAZISKAVE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Prepri\u010da financerje o pomembnosti raziskave<\/li>\n<li>Podan je kontekst znanja in potreba po novi raziskavi<\/li>\n<li>Lasten odnos raziskovalca do literature<\/li>\n<li>Obsega do 10 strani, glavna izhodi\u0161\u010da in ni kritika posameznih raziskav<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PREGLEDI TEZ ALI DOKTORSKIH DIZERTACIJ:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Kriti\u010den pregled raziskave na problemskem podro\u010dju in kritika posameznih \u0161tudij<\/li>\n<li>Obseg: 20-25 strani ali ve\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>PROSTO DOPSTOPNI PREGLEDI LITERATURE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ni nujno direktno usmerjena v na\u0161 raziskovalni problem<\/li>\n<li>Najpogosteje v revijah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>KRITI\u010cNI POGLED NA PREGLEDEANE DOKAZE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Obseg: 15-20 strani<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kak\u0161nih oblikah ga najdemo:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek<\/li>\n<li>(raziskovalna poro\u010dila, diplomska, specialisti\u010dna, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni \u010dlanki )<\/li>\n<li>Pojavlja se pri objavi rezultatov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature:<\/strong><\/p>\n<p><u>PRIMARNI VIRI:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek<\/li>\n<li>(raziskovalna poro\u010dila, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovni \u010dlanki)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>SEKUNDARNI VIRI:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave (pregled literature)<\/li>\n<li>Dober za\u010detek \u2013 omogo\u010dajo hiter pregled in aktualno literaturo<\/li>\n<li>Ne smejo biti nadomestilo za primarne vire (ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>IZKUSTVENI VIRI: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Omogo\u010dajo \u0161ir\u0161e razumevanje raziskovalnega problema<\/li>\n<li>Ilustrirajo izhodi\u0161\u010da<\/li>\n<li>Demonstrirajo potrebo po raziskovanju<\/li>\n<li>Opi\u0161ejo vidik dolo\u010dene klini\u010dne prakse<\/li>\n<li>Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje<\/li>\n<li>So omejeni v pisnih dokazih (najpogosteje so subjektivni)<\/li>\n<li>(mnenjski \u010dlanki, \u0161tudije primera, anekdote, klini\u010dni primeri)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE IZVLE\u010cEK IN KAJ VSE MORA VSEBOVATI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kratek opis \u0161tudije<\/li>\n<li>Pribli\u017eno 100-200 besed<\/li>\n<li>Vsebina:<\/li>\n<li>Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta<\/li>\n<li>Vpra\u0161anja na katera raziskava odgovarja<\/li>\n<li>Materiali in metode<\/li>\n<li>Rezultati<\/li>\n<li>Odgovori na vpra\u0161anja in pomen le teh<\/li>\n<li>Omejen besedno<\/li>\n<li>Polni stavki<\/li>\n<li>Ne citiramo literature in opustimo podrobnosti<\/li>\n<li>Tretja oseba ednine ali mno\u017eine<\/li>\n<li>Napisan v sloven\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kaj je \u0161tudija primera, katere podatke uporabljamo pri tej \u0161tudiji:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pristop pri raziskovanju pojavov in procesov ter postopkov s pomo\u010djo prou\u010devanja posameznih primerov (posameznik, dru\u017einam skupina, skupnost\u2026)<\/li>\n<li>Temelji na deskriptivnih (opisnih) informacijah, prou\u010devanju odnosov med pojavi, trendov skozi obdobje\u2026<\/li>\n<li>Podatki so vezani na sedanjost in preteklost<\/li>\n<li>Uporabljamo:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Primarne podatke (izklju\u010dno gradivno, ki ga dobimo z opazovanjem)<\/li>\n<li>Sekundarne podatke (dokumenti, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnesti\u010dnih zapisih)<\/li>\n<li>Kombinirane podatke (gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI KAJ JE TO STRATIFICIRAN VZOREC IN NAPI\u0160I PRIMER:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Stratificiran (slojevit) vzorec je slu\u010dajnostni vzorec<\/li>\n<li>Populacijo razdelimo na sloje<\/li>\n<li>Sestavimo sezname enot po slojih<\/li>\n<li>Izra\u010dunamo vzro\u010dno razmerje<\/li>\n<li>Dolo\u010dimo velikost vzorca<\/li>\n<li>Iz vsakega sloja izberemo enako \u0161tevilo enot (sistemati\u010dni ali enostavni izbor)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Uporaba \u00e0 ko je ve\u010d kot 500 anketirancev in vzorec zna\u0161a 20% ali manj<\/p>\n<p>Primer \u00e0 \u017erebanje<\/p>\n<ul>\n<li>Vzor\u010denje s ponavljanjem (iz\u017erebano enoto vrnemo v boben \u2013 vsaka enota ima ves \u010das enako mo\u017enost, da bo izbrana)<\/li>\n<li>Vzor\u010denje brez ponavljanja (iz\u017erebane enote ne vrnemo v boben \u2013 vsaka enota ima ve\u010djo verjetnost, da bo izbrana)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in kaK\u0161ne so njegove omejitve:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Poskus (umetno ustvarjena raziskovalna situacija)<\/li>\n<li>Eden naju\u010dinkovitej\u0161ih pristopov v raziskovanju<\/li>\n<li>I\u0161\u010demo vzro\u010dne povezave med pojavi<\/li>\n<li>Bolj v naravoslovju, manj dru\u017eboslovje<\/li>\n<li>Omogo\u010da najve\u010djo kontrolo nad spremenljivkami (najbolj zanesljivi zaklju\u010dki)<\/li>\n<li>2 identi\u010dni skupini (v eno vnesemo nek vpliv, v drugo ne) \u00e0 merjenje razlik<\/li>\n<li>Strogo dolo\u010dene in kontrolirane razmere<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KAJ JE PILOTNA \u0160TUDIJA, OPI\u0160I KDAJ JO UPORABLJAMO:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u0160tudija na manj\u0161em vzorcu<\/li>\n<li>Ko \u017eelimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejanski raziskav<strong>i<\/strong><\/li>\n<li>Ne odgovarja na raziskovalna vpra\u0161anja, odgovarja na vpra\u0161anje izvedljivosti raziskave<\/li>\n<li>Uporaba:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u2013 Ustreznost R metod in procedur<\/p>\n<p>\u2013 Uspeh pri vklju\u010devanju anketirancev<\/p>\n<p>\u2013 Mo\u010d odnosov med spremenljivkami<\/p>\n<p>\u2013 \u0160tevilo potrebnih raziskovancev<\/p>\n<p>\u2013 Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati<\/p>\n<p>\u2013 Ugotavljanje potencialnih problemov v \u0161tudiji<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE TO LIKERTOVA LESTVICA, OPI\u0160I POSTOPKE PRIPRAVE TE LESTVICE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izra\u017eajo stali\u0161\u010de do dolo\u010denega pojava<\/li>\n<li>Pri vsaki trditvi mora oseba navesti, v kolik\u0161ni meri se strinja z njo oziroma se ne<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>Priprava Likertove lestvice: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Zbere se ve\u010dje \u0161tevilo trditev<\/li>\n<li>Z njimi se anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo<\/li>\n<li>Na osnovi rezultatov se oblikuje 2 skupini (z nizkimi in z visokimi rezultati)<\/li>\n<li>Izlo\u010di se vse trditve, kjer so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi<\/li>\n<li>Zadr\u017ei se trditve, kjer se rezultati med skupinama razlikujejo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI KAJ PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU POMENI RAZISKOVATI DRU\u017dBENO CELOTO V KONTEKSTU: (3 sestavna na\u010dela)<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Raziskujemo posameznika ali dru\u017ebeno enoto (dru\u017eino) kot celoto, ne le posameznih vidikov \u00e0 holisti\u010dno gledanje na \u010dloveka (npr. ankete)<\/li>\n<li>Upo\u0161tevamo tudi informacije o naravnem in dru\u017ebenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opi\u0161emo \u00e0 posameznik nelo\u010dljivo vezan z okoljem, kar vpliva na vedenje<\/li>\n<li>Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih \u00e0 tam, kjer delajo, \u017eivijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI RECEPTIVNO DR\u017dO PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Dr\u017ea pozornega poslu\u0161alca in opazovalca<\/li>\n<li>Pozornost je enakomerno porazdeljena na razli\u010dne ravni in vidike<\/li>\n<li>Raziskovalec naj bo pozoren na vsako dogajanje s strani udele\u017eencev<\/li>\n<li>Domneva \u00e0 ljudje, katerih probleme raziskuje, imajo druga\u010dno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem polo\u017eaju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dI LONGITUDINALNI DIZAJN V OKVIRU \u010cASOVNE DIMENZIJE RAZISKOVANJA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ve\u010dkratno zbiranje podatkov v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju<\/li>\n<li>Raziskovanje dolgotrajnih pojavov (dinamika pojava v obdobju, nenehno spremljanje primerov \u2013 cepljenje, rast\u2026)<\/li>\n<li>Dolo\u010dljiv \u010dasovni okvir in \u0161tevilo zbiranja podatkov<\/li>\n<li>Ve\u010dkratno zbiranje podatkov iste populacije \u00e0 \u0161tudije trendov<\/li>\n<li>Ve\u010dkratno raziskovanje iste populacije \u00e0 panelna \u0161tudija<\/li>\n<li>Spremljanje iste populacije po izvedeni specifi\u010dni intervenciji \u00e0 follow up \u0161tudija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE FENOMENOLOGIJA, OPI\u0160I DESKRIPTIVNO IN INTERPRETATIVNO FENOMENOLOGIJO:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Individualna interpretacija izku\u0161enj in poti razlaganja le teh (vedenje posameznika)<\/li>\n<li>Nauk o pojavih in njihovih oblikah<\/li>\n<li>Slu\u017ei za razumevanje vsakodnevnega \u017eivljenja ljudi<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>DESKRIPTIVNA (OPISNA):<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Mnenja o pojavu<\/li>\n<li>Ponavljajo\u010di se procesi skozi celotno raziskavo<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>INTERPRETATIVNA (RAZLAGALNA):<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Interpretacija in razumevanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ SO KLINI\u010cNE SMERNICE, OPI\u0160I:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pomembne za ZN<\/li>\n<li>Delajo jo u\u010dinkovito<\/li>\n<li>Izbolj\u0161ujejo procese in izide ZN<\/li>\n<li>Zdru\u017eevanje razli\u010dnih dokazov, ki temeljijo na sistemati\u010dnih raziskavah<\/li>\n<li>Narejene iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov<\/li>\n<li>Lahko razli\u010dne smernice za isti problem<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>OPI\u0160I INDUKTIVNO POT OBLIKOVANJA TEORIJE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pot od posami\u010dnega k splo\u0161nemu<\/li>\n<li>Opazovanje dejstev v realnem svetu, posami\u010dna izkustvena posplo\u0161itev<\/li>\n<li>I\u0161\u010de se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti<\/li>\n<li>Empirizem<\/li>\n<li>Vpliv okoli\u0161\u010din na oblikovanje teorije in problem posplo\u0161evanja na vse\u00a0 okoli\u0161\u010dine<\/li>\n<li>Terensko raziskovanje<\/li>\n<li>Teorije, definicije, koncepti so posledica empiri\u010dnih posplo\u0161itev na podlagi konkretnih izkustvenih podatkov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>INDUKCIJA: (kvalitativne metode)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li><u>Opazovanje<\/u><\/li>\n<li><u>Opis ve\u010dih opazovanj<\/u><\/li>\n<li><u>Odnosi med razli\u010dnimi opazovanji<\/u><\/li>\n<li><u>Oblikovanje raziskovalnih vpra\u0161anj\/hipotez<\/u><\/li>\n<li><u>Oblikovanje teorije<\/u><\/li>\n<li><u>Generalizacija <\/u><\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i deduktivno pot oblikovanja teorije:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Logi\u010dna pravila in sklepanje iz splo\u0161nega na posami\u010dno<\/li>\n<li>Izhodi\u0161\u010de je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja<\/li>\n<li>Racionalizem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Izbor in opredelitev podro\u010dja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala<\/li>\n<li>Oblikovanje izhodi\u0161\u010dnih predpostavk (aksiomi, splo\u0161ni zakoni)<\/li>\n<li>Logi\u010dna izpeljava konkretnih izjav (teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nana\u0161a teorija<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>DEDUKCIJA: (kvantitativne metode)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Preverjanje teorije<\/li>\n<li>Izbor spremenljivk<\/li>\n<li>Vzro\u010dni odnos med spremenljivkami \u2013 hipoteza<\/li>\n<li>Kontrolirano podro\u010dje opazovanja odnosov<\/li>\n<li>Vpliv na teorijo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>KAJ JE INVERZNA DEDUKCIJA, OPI\u0160I:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: LOGIKA (razum) + OPAZOVANJE (izkustvo)<\/li>\n<li>Gradi se skozi vzpostavitev povezave med izkustvenimi posplo\u0161itvami in splo\u0161nimi teoreti\u010dnimi trditvami<\/li>\n<li>Kombinacija razuma in intuicije<\/li>\n<li>Terensko raziskovanje \u00e0 zbiranje rezultatov \u00e0 analiza empiri\u010dnih podatkov \u00e0 izkustvene posplo\u0161itve umestimo v obstoje\u010di teoreti\u010dni okvir<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE NI\u010cELNA HIPOTEZA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Negacija delovne hipoteze<\/li>\n<li>Izra\u017ea, da med spremenljivkami ni povezav<\/li>\n<li>Povezana je z izhodi\u0161\u010dem<\/li>\n<li>Dokler ne doka\u017eemo povezav med spremenljivkami, le teh ni<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>NAPI\u0160I PRIMER USMERJEVALNE HIPOTEZE:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ko teorija razlo\u017ei pojav<\/li>\n<li>\u00bbpri starej\u0161ih pacientih je tveganje za padec ve\u010dje kot pri mlaj\u0161ih\u00ab<\/li>\n<li>\u00bbstarej\u0161i kot je pacient, ve\u010dje je tveganje za padec\u00ab<\/li>\n<li>\u00bbtveganje za padec nara\u0161\u010da s starostjo pacienta\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Napi\u0161i primer neusmerjevalne hipoteze:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kadar ni teorije<\/li>\n<li>Kontradiktornost raziskave<\/li>\n<li>Protislovnost izku\u0161enj raziskovalca<\/li>\n<li>\u00bbObstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec\u00ab<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KODIRANJE \u2013 KAKO IN ZAKAJ:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Proces spreminjanja neobdelanih podatkov v standardizirano obliko za obdelavo in analizo<\/li>\n<li>Kvantitativno raziskovanje \u00e0 proces, pri katerem so pridobljene kategorije \u0161tevilk<\/li>\n<li>Kvalitativno raziskovanje \u00e0 proces istovetnosti ve\u010dkrat se ponavljajo\u010dih besed, tem ali pojmov znotraj podatkov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I POSTOPKE IN TEHNIKE PRI KODIRANJU:<\/strong><\/p>\n<p><u>NEPOSREDNO POIMENOVANJE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Dolo\u010den opis poimenujemo z dolo\u010denim nazivom ali kodo neposredno (ne da bi ga primerjali z drugimi opisi)<\/li>\n<li>(npr. \u00bbpreobrat\u00ab, \u00bbuvid\u00ab, \u00bbomejevanje\u00ab, \u00bbodrekanje\u00ab)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>ISKANJE SINONIMOV:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Sku\u0161amo se spomniti drugih besed za isti pojem<\/li>\n<li>Primerjamo te izraze in opi\u0161emo razlike med njimi<\/li>\n<li>(npr. \u00bbnasilje\u00ab, \u00bbtrpin\u010denje\u00ab)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>ISKANJE NASPROTIJ:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja<\/li>\n<li>\u00bb\u017denska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pri\u010dakovala, da se nasilje ne bo ve\u010d ponovilo\u00ab<\/li>\n<li>(npr. \u00bbupanje\u00ab &#8211; \u00bbbrezup\u00ab in \u00bbvarnost\u00ab &#8211; \u00bbrazsipnost\u00ab)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>ISKANJE NENAVADNIH, ODDALJENIH ASOCIACIJ:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Glede na prej\u0161nji primer, npr. Kako je z nasiljem v \u017eivalskem vrtu..ali tam samec napade samico..kdaj..pod kak\u0161nimi pogoji\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>RAZLO\u017dITE KRATICO IMRAD IN EBP:<\/strong><\/p>\n<p><u>IMRAD:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Uporaba pri zgradbi primarnega dokumenta<\/li>\n<li><strong>I<\/strong> = INTRODUCTION uvod (kaj je vpra\u0161anje, na katero \u017eelimo odgovoriti)<\/li>\n<li><strong>M<\/strong> = METHODS materiali in metode (opi\u0161emo na\u010din iskanja odgovora)<\/li>\n<li><strong>R<\/strong> = RESULTS rezultati (navedemo, kaj smo na\u0161li z raziskavo)<\/li>\n<li><strong>D<\/strong> = DISCUSSION razprava (na za\u010detku povemo odgovor do katerega smo pri\u0161li z raziskavo in o tem razpravljamo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>EBP: (evidence based practice)<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Na dokazih podprta praksa (delovanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE RANDOMIZACIJA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Slu\u010dajno izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije (\u017erebanje, kovanec\u2026)<\/li>\n<li>Vsak udele\u017eenec ima enake mo\u017enosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali skupino brez eksperimenta<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZNA\u010cILNOSTI POZITIVIZMA IN NATURALIZMA:<\/strong><\/p>\n<p><u>POZITIVIZEM:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ostaja realnost<\/li>\n<li>Rraziskovalec je neodvisen od tistega kar raziskuje<\/li>\n<li>Odkritja niso pod vplivom preiskovalca<\/li>\n<li>Vrednote in usmeritve so pod kontrolo<\/li>\n<li>I\u0161\u010de se objektivnost<\/li>\n<li>Je deduktivni proces (kvantitativno raziskovanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>NATURALIZEM:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov<\/li>\n<li>Raziskovalec je v kontaktu s tistim kar raziskuje<\/li>\n<li>Subjektivnost in vrednote so neizogibne in umestne<\/li>\n<li>Je induktivni proces (kvalitativno raziskovanje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MERSKI IN\u0160TRUMENTI:<\/strong><\/p>\n<p><u>INTERVJU:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Vpra\u0161anja zahtevajo natan\u010dne odgovore ali pa vsaj opredelitev med odgovori<\/li>\n<li>\u0160tevil\u010dno kodiranje ogovorov<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>VPRA\u0160ALNIK:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>vpra\u0161anja zahtevajo natan\u010dne odgovore ali opredelitev med ponujenimi odgovori<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>TESTIRANJE\/MERJENJE:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>merjenje \u010dlove\u0161kih zna\u010dilnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti merskih in\u0161trumentov: <\/strong><\/p>\n<p><u>VELJAVNOST:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>In\u0161trument meri res tisto zna\u010dilnost, ki mislimo da jo meri<\/li>\n<li>2 na\u010dina za ugotavljanje:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Ve\u010dja je skladnost, tem bolj je test veljaven<\/li>\n<li>Na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost preizku\u0161amo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>OBJEKTIVNOST<\/u><u>: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Rezultat merjenja je odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>ZANESLJIVOST<\/u><u>: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Od enega merjenja do drugega merjenja se ne spreminja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Zanesljivost in veljavnost<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Razvidna veljavnost<\/li>\n<li>Konvergentna veljavnost<\/li>\n<li>Veljavnost, zanesljivost znane skupine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KAJ JE STRUKTUIRAN INTERVJU:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Postopek zbiranja podatkov, pri katerem so vnaprej to\u010dno dolo\u010dena vpra\u0161anja, postavljena po vnaprej to\u010dno dolo\u010denem vrstnem redu<\/li>\n<li>Vpra\u0161anja obi\u010dajno tvorijo tematsko zaokro\u017eeno celoto<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I NESTRUKTURIRAN INTERVJU:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Nejasno definiran raziskovalni problem<\/li>\n<li>Ne vemo, kaj bi vpra\u0161ali in kje bi za\u010deli<\/li>\n<li>Raziskovanec govori svojo zgodbo (raziskovalec ga minimalno usmerja)<\/li>\n<li>Uporaben pri \u0161tudija pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih \u0161tudijah<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>OPI\u0160I INTERVJU FOKUSNIH SKUPIN:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Intervjuvanci se med seboj ne poznajo<\/li>\n<li>Skupinsko anketiranje<\/li>\n<li>Pripravljene izhodi\u0161\u010dne to\u010dke in vpra\u0161anja<\/li>\n<li>6-12 anketirancev<\/li>\n<li>Prednost \u00e0 v kratkem \u010dasu spoznamo ve\u010d anketirancev in njihovih mnenj<\/li>\n<li>Nevarnost \u00e0 pojav skupinskega mi\u0161ljenja<\/li>\n<li>Uporaba \u00e0 \u0161tudije vklju\u010devanja, feministi\u010dne \u0161tudije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Na\u0161tej splo\u0161na na\u010dela pri pripravi vpra\u0161alnika:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vpra\u0161anje zastavljeno jasno<\/li>\n<li>Izogibanje \u017eargonu ali strokovnim izrazom<\/li>\n<li>Izogibanje negativni obliki<\/li>\n<li>Izogibanje osebnim vpra\u0161anjem<\/li>\n<li>Ne postavljamo dveh vpra\u0161anj v eni postavki<\/li>\n<li>Izogibanje vpra\u0161anjem, ki neposredno nakazujejo, kak\u0161en bi bil lahko odgovor (sugestivna vpra\u0161anja)<\/li>\n<li>Anonimnost, intimnost glede na \u017eivljenjski nazor<\/li>\n<li>Spo\u0161tljivost, ob\u010dutljivost pri oblikovanju vpra\u0161anj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRAVILA SESTAVLJANJA VPRA\u0160ALNIKA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Preprosti za izpolnjevanje<\/li>\n<li>Prilo\u017eimo kratko spremno pismo (namen vpra\u0161alnika)<\/li>\n<li>Na za\u010detku kratka navodila<\/li>\n<li>Podobni tipi vpra\u0161anj skupaj po skupinah<\/li>\n<li>Za\u010detek \u2013 enostavna, dejanska vpra\u0161anja; kasneje \u2013 postavke o mnenjih in vrednotah<\/li>\n<li>Lo\u010dimo obliko pisave med navodili in vpra\u0161anji<\/li>\n<li>Vpra\u0161alnik preizkusimo na manj\u0161i skupini<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>KAJ MORA VSEBOVATI INFORMIRAN PRISTANEK O SODELOVANJU V RAZISKAVI:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Razumevanje razlik med ute\u010denim postopkom in postopkom raziskave<\/li>\n<li>Cilj \u0161tudije<\/li>\n<li>Vrste podatkov, ki se zbirajo<\/li>\n<li>Opis vseh postopkov v raziskavi v kateri sodeluje raziskovanec<\/li>\n<li>\u0160tevilo sre\u010danj z raziskovalcem<\/li>\n<li>Sponzorje raziskave<\/li>\n<li>Zasebnost obravnave<\/li>\n<li>Izbor udele\u017eencev raziskave<\/li>\n<li>Potencialna nevarnost raziskave in koristi raziskave<\/li>\n<li>Zasebnost obravnave<\/li>\n<li>Prostovoljni pristop za sodelovanje<\/li>\n<li>Izstop iz raziskave med potekom le te<\/li>\n<li>Kontaktna oseba<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ETI\u010cNI PROBLEMI NA PODRO\u010cJU RAZISKOVANJA:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Potvarjanje ali prirejanje rezultatov<\/li>\n<li>Kraja rezultatov in dela<\/li>\n<li>Nemarno delo<\/li>\n<li>Pristranska interpretacija rezultatov<\/li>\n<li>Apriorno odbijanje druga\u010dnih teoreti\u010dnih izsledkov<\/li>\n<li>Nepravi\u010dno razporejanje sredstev<\/li>\n<li>Pristranska uredni\u0161ka politika<\/li>\n<li>Vzpostavljanje neformalnih koalicij<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ignoriranje znanstvenih izsledkov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>RAZLO\u017dI FILOZOFSKA STALI\u0160\u010cA O ZNANOSTI: racionalizem: Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logi\u010dno dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo) Ravnanje po razumu (razum je najvi\u0161ji kriterij spoznanja; izku\u0161enj ne cenijo) &nbsp; EMPIRIZEM: Zavzemanje za stali\u0161\u010de, da je vse znanstvene izjave mo\u017eno skr\u010diti na konkretne izku\u0161nje pri opazovanjih ali eksperimentih Filozofija izku\u0161nje (izku\u0161nja je edini &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-2016\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[367,366,368,80],"class_list":["post-10870","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-uvod-v-raziskovanje","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-zdravstvena-nega"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10870","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10870"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10870\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10880,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10870\/revisions\/10880"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10870"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10870"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10870"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}