{"id":10872,"date":"2016-05-14T15:15:18","date_gmt":"2016-05-14T14:15:18","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=10872"},"modified":"2016-05-14T15:26:21","modified_gmt":"2016-05-14T14:26:21","slug":"zdravstvena-nega-2016-gradivo-za-izpit","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-2016-gradivo-za-izpit\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega 2016 gradivo za izpit"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><strong>Faze PZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>Faza: ocenjevanje<\/li>\n<li>Faza: negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Faza: postavitev ciljev<\/li>\n<li>Faza: na\u010drtovanje<\/li>\n<li>Faza: izvajanje<\/li>\n<li>Faza: vrednotenje<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Kaj delamo v posamezni fazi?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Ocenjevanje<\/u> \u2013 zbiramo in zabele\u017eimo vse informacije, ki jih bomo potrebovali za predvidevanje, odkrivanje, obvladovanje ali re\u0161evanje zdravstvenih problemov, razjasnitev pri\u010dakovanih izidov (rezultatov, ciljev), razvijanje natan\u010dnega na\u010drta.<\/p>\n<p><u>Negovalna diagnoza<\/u> \u2013 analiziramo zbrane podatke, naredimo zaklju\u010dke in dolo\u010dimo aktualne in potencialne zdravstvene probleme in njihove vzroke, prisotnost dejavnikov tveganja, vire (resurse), prednosti, zdravo vedenje, zdravstvena stanja, ki so zadovoljiva, a bi jih lahko izbolj\u0161ali.<\/p>\n<p><u>Postavitev ciljev<\/u> \u2013 razjasnimo pri\u010dakovane izide<\/p>\n<p><u>Na\u010drtovanje<\/u> \u2013 postavimo prioritete in dolo\u010dimo intervencije. Z intervencijami odkrivamo, prepre\u010dujemo in obvladujemo zdravstvene probleme in dejavnike tveganja, pospe\u0161ujemo optimalno delovanje, neodvisnost in dobro po\u010dutje, varno in u\u010dinkovito dosegamo pri\u010dakovane izide.<!--more--><\/p>\n<p><u>Izvajanje<\/u> \u2013 izvajamo na\u010drt z ocenjevanjem primernosti (in pripravljenosti za) intervencij, izvajanjem intervencij in nato ponovnim ocenjevanjem, da ugotovimo odzive na intervencije, po potrebi se takoj uvede spremembo, z dokumentiranjem spremljati napredovanje.<\/p>\n<p><u>Vrednotenje<\/u> \u2013 ocenimo pacienta, da ugotovimo ali so bili zastavljeni cilji dose\u017eeni. Temu sledi odlo\u010ditev o tem, ali se zaklju\u010di obravnava pacienta ali pa se spremeni na\u010drt primerno doseganju zastavljenih ciljev ter na\u010drtujemo neprestano ocenjevanje in izbolj\u0161evanje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Aktivnosti v fazi ocenjevanja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>Zbiranje podatkov: nabiranje podatkov o zdravstvenem stanju.<\/li>\n<li>Ugotavljanje kazalcev (namigov) in postavljanje zaklju\u010dkov: prepoznavanje pomembnih podatkov in oblikovanje nekaterih za\u010detnih zaklju\u010dkov o tem, kaj bi podatki lahko pomenili.<\/li>\n<li>Validacija (preverjanje) podatkov: preverjanje, da se prepri\u010damo, da so zbrani podatki pravilni in popolni (veljavni).<\/li>\n<li>Zdru\u017eevanje podatkov: organiziranje povezanih podatkov v skupine, da nam pomagajo prepoznati vzorce zdravja ali bolezni (npr. zdru\u017eevanje podatkov o prehranjevanju, o po\u010ditku, itd.).<\/li>\n<li>Interpretacija &#8211; ugotavljanje, prepoznavanje vzorcev (prehranjevanja, odvajanja, spanja, vedenja, itd.) \/ preverjanje prvih vtisov: i\u0161\u010demo vzorce in usmerjanje ocenjevanja, da pridobimo ve\u010d informacij za razumevanje obstoje\u010de situacije. Npr. sumimo, da zbrani podatki nakazujejo vzorec slabe prehranjenosti in se odlo\u010dimo ugotoviti, kaj prispeva k temu vzorcu (ali ima oseba slabe prehranjevalne navade, ali vzrok le\u017ei drugje, npr. nima dovolj denarja, da bi se pravilno prehranjevala).<\/li>\n<li>Poro\u010danje in dokumentiranje podatkov: sporo\u010danje pomembnih podatkov (npr. povi\u0161ana temperatura) in bele\u017eenje v pacientovo dokumentacijo.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong>Viri informacij.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Pacient, dru\u017eina, lokalna skupnost (uporabnik)<\/li>\n<li>Pomembni drugi<\/li>\n<li>Dokumentacija ZN in medicinska dokumentacija<\/li>\n<li>Verbalna in pisna posvetovanja<\/li>\n<li>Izvidi preiskav<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vse na\u0161teto je pomembno, a najnovej\u0161e podatke dobimo pri neposredni oceni pacienta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>Kako ocenjujemo na dva na\u010dina?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>Splo\u0161no ocenjevanje: na za\u010detku obravnave: natan\u010dno zbiranje informacij ob prvem kontaktu s pacientom, kjer ocenjujemo vse vidike zdravstvenega stanja. Odvisno je od okolja, v katerem se dogaja: ali gre za akutno okolje ali dolgotrajno oskrbo.<\/li>\n<li>Usmerjeno ocenjevanje: zbiranje podatkov z namenom ugotavljanja stanja dolo\u010denega problema (te\u017eave s prebavo). Usmerjeno ocenjevanje je lahko tudi del splo\u0161nega ocenjevanja ali pa je namenjeno le dolo\u010denemu vidiku zdravstvene nege in oskrbe (npr. pri splo\u0161nem ocenjevanju naletimo na razjedo zaradi pritiska in naredimo oceno stanja rane, ki jo v nadaljnji obravnavi ponavljamo po predpisanih standardih).<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong>Kako vzpostavljamo komunikacijo \u2013 intervju?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>Preden gremo k pacientu:<\/u> se organiziramo (ko vemo, kaj bomo naredili, smo bolj prepri\u010dani vase in se zato osredoto\u010dimo na pacienta), ne zana\u0161amo se na spomin (imamo napisan na\u010drt, obrazec, ki vodi vpra\u0161anja, ki jih bomo zastavljali), na\u010drtujmo dovolj \u010dasa, zagotovimo zasebnost (mirno, tiho, zasebno okolje, kjer ni prekinitev ali drugih motenj).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Ko za\u010dnemo z intervjujem:<\/u> se predstavimo, povemo kak\u0161na je na\u0161a vloga, povemo, kako naj nas naslavlja, preverimo pacientovo ime, lahko ga vpra\u0161amo, kako bi \u017eelel, da ga naslavljamo, na kratko opi\u0161emo namen intervjuja.<\/p>\n<p><u>Med intervjujem:<\/u> se popolnoma posvetimo pacientu, ne hitimo (hitenje daje sporo\u010dilo, da nas ne zanima, kaj nam ima pacient za povedati), se usedemo (s tem naka\u017eemo, da smo si pripravljeni vzeti \u010das).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong>Kako poslu\u0161amo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Smo empati\u010dni poslu\u0161alci: izklju\u010dimo misli, kako mi vidimo situacijo, pozorni smo na \u010dustva pacienta in na to, kako on dojema situacijo, povzamemo, kar nam je pacient povedal.<\/li>\n<li>Uporabljamo kratke, dopolnjujo\u010de fraze: s tem damo pacientu vedeti, da ga razumemo in ga spodbujamo k nadaljevanju (a tako, mhm, aha, o, in\u2026). Tudi prikimavanje in o\u010desni stik sporo\u010da pacientu, da ga poslu\u0161amo.<\/li>\n<li>\u00bbPoslu\u0161amo\u00ab tudi ob\u010dutke (neverbalna komunikacija), ne samo besede: pacient ki zavzdihne, pogleda stran in re\u010de \u00bbmislim, da bo to \u0161lo\u00ab, nam lahko sporo\u010da \u00bbdvomim, da bo to delovalo\u00ab.<\/li>\n<li>Pacientu damo vedeti, da vidimo govorico telesa, ki sporo\u010da konfliktnost z izre\u010denimi besedami: \u00bbPravite, da vas ne boli, ampak vidim, da vam ni udobno.\u00ab<\/li>\n<li>Smo potrpe\u017eljivi, \u010de ima pacient spominsko blokado: lahko se bo spomnil kasneje.<\/li>\n<li>Pazimo, da pacienta ne prekinjamo: v primeru, da gre pogovor iz zastavljene smeri, pustimo pacienta da dokon\u010da stavek in potem re\u010demo \u00bbZgleda, da sva za\u0161la. Ali se lahko vrneva na\u2026?\u00ab<\/li>\n<li>Dopustimo prekinitve (pavze) v pogovoru: lahko zberemo misli.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong>Kako spra\u0161ujemo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Najprej povpra\u0161amo po pacientovem glavnem problemu: \u00bbKaj je glavni razlog, da ste danes tukaj?\u00ab<\/li>\n<li>Usmerjamo na\u0161a vpra\u0161anja tako, da dobimo informacije o dolo\u010denih znakih in simptomih: \u00bbPoka\u017eite, kje imate te\u017eavo.\u00ab, \u00bbAli lahko natan\u010dneje opi\u0161ete, kako to ob\u010dutite?\u00ab, \u00bbKdaj se je za\u010delo?\u00ab, \u00bbAli karkoli izbolj\u0161a\/poslab\u0161a stanje?\u00ab<\/li>\n<li>Ne uporabljamo zavajajo\u010da vpra\u0161anja, ki bodo usmerila pacienta k to\u010dno dolo\u010denem odgovoru: \u00bbSaj ne pijete alkohola, ali ne?\u00ab<\/li>\n<li>Uporabljamo besede kot so \u00bbpovejte, opi\u0161ite, razlo\u017eite, pojasnite\u00ab, da usmerjamo pacienta, da nam pove ve\u010d o dolo\u010denih stvareh.<\/li>\n<li>Uporabljamo tehnike komuniciranja (nam pomagajo pridobivati informacije) kot so:<\/li>\n<li>Uporaba fraz, ki nam pomagajo videti perspektivo pacienta: \u00bbZ va\u0161ega vidika, kateri problemi se vam zdijo najpomembnej\u0161i? Kako vidite probleme?\u00ab<\/li>\n<li>Ponovimo besede pacienta: s to tehniko razjasnimo pomen, pacienta spodbudimo k temu, da posreduje \u0161e kak\u0161en podatek: \u00bbKo re\u010dete\u2026, ali to pomeni\u2026?\u00ab<\/li>\n<li>Zastavljamo odprta vpra\u0161anja (vpra\u0161anja, ki zahtevajo ve\u010d kot enobesedni odgovor): \u00bbKako se po\u010dutite?\u00ab<\/li>\n<li>Izogibamo se zaprtim vpra\u0161anjem (vpra\u0161anja, ki zahtevajo enobesedne odgovore). Izjema je:<\/li>\n<li>Situacija, ko je pacient preve\u010d bolan, da bi lahko veliko razpravljal.<\/li>\n<li>Kadar \u017eelimo razjasniti nek odgovor pacientu in potrebujemo odgovor z DA ali NE.<\/li>\n<li>Nasveti za pravilno postavljanje zaprtih vpra\u0161anj: spra\u0161evanje pacienta, ki te\u017eko diha (zato te\u017eko govori): \u00bbAli imate bole\u010dine? Povedali ste mi, da imate bole\u010dine zadnja 2 tedna, a niso stalne. Ali pravite, da bole\u010dina pride in gre? Ali je v va\u0161i dru\u017eini povi\u0161an krvni tlak?\u00ab itd.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li><strong>\u010cemu se moramo izogibati pri komunikaciji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Uporabi osebnih imen (izjema so otroci).<\/li>\n<li>Uporabi ljubkovalnih imen: ve\u010dina ljudi se po\u010duti degradirano, \u010de jih kli\u010demo dragica, ljubica, mama, ata.<\/li>\n<li>Pomanj\u0161evalnicam ali pa zmanj\u0161anju pomena povedanemu: \u00bbTorej vas je bolel trebu\u0161\u010dek? Ja, kako ste bogi.\u00ab<\/li>\n<li>Strokovnim izrazom pri pacientih laikih: ve\u010dina ljudi ne pozna izrazov, kot so vitalni znaki, hipertenzija, mikcija, defekacija, itd.<\/li>\n<li>Uporabi komunikacijskih tehnik, ki nam najbolje ustrezajo, ne da bi pri tem preverili odziv pacienta na to: npr. pacienta se dotikamo, ker mu \u017eelimo izkazati podporo in ne opazimo, da se temu izmika, ker mu je neprijetno ali ne \u017eeli, da se ga dotikamo.<\/li>\n<li>Uporabi pasivne namesto aktivne strategije v pomembnih situacijah, ker to pove\u010da mo\u017enost napak: npr. ne ponavljamo in ne preverjamo ali smo razumeli povedano, ne preverimo ali nas je pacient razumel<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li><strong>Medicinska diagnoza \u2013 definicija po Wandi.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong>Razlika med medicinsko in negovalno diagnozo.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Tako negovalna kot medicinska diagnoza sta obe postavljeni na osnovi podatkov. Negovalna diagnoza sloni na holisti\u010dnih podatkih, medtem ko medicinska diagnoza sloni na podatkih, ki so zna\u010dilni za nek organ ali bolezen. Medicinska diagnoza opisuje bolezen ali patologijo, negovalna diagnoza pa opisuje pacientov odgovor na zdravstveni problem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li><strong>Kolaborativni problem.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Kolaborativni problemi se razlikujejo od negovalnih diagnoz. Samostojno se odlo\u010damo tako pri kolaborativnih problemih, kot pri negovalnih diagnozah. Razlika pri odlo\u010danju je v tem, da za negovalne diagnoze predpi\u0161emo intervencije za re\u0161evanje dolo\u010denega negovalnega problema in smo odgovorni za doseganje cilja. Pri kolaborativnih problemih pa sodelujemo z drugimi strokovnjaki, npr. z zdravnikom. Opazujemo pacientovo stanje in smo pozorni na pojav fiziolo\u0161kih zapletov. V primeru, da se le-ti pojavijo, jih re\u0161ujemo z intervencijami, ki jih je predpisal zdravnik in z intervencijami, ki jih predpi\u0161emo sami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li><strong>Vrste negovalnih diagnoz.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Aktualna negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Potencialna negovalna diagnoza<\/li>\n<li>\u00bbWellness\u00ab negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Sindromska negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Mo\u017ena negovalna diagnoza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li><strong>Aktualna negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Aktualna negovalna diagnoza je pacientov viden zdravstveni problem. Aktualna negovalna diagnoza je sestavljena iz treh delov:<\/p>\n<ul>\n<li>Oznake negovalnega problema (opisuje zdravstveno stanje pacienta)<\/li>\n<li>Vzroka negovalnega problema (identificira fiziolo\u0161ke, psiholo\u0161ke, sociolo\u0161ke, spiritualne dejavnike, ki so vzrok problema oziroma prispevajo k problemu)<\/li>\n<li>Znakov in simptomov negovalnega problema (subjektivni in objektivni podatki, ki ka\u017eejo na obstoj problema)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li><strong>Potencialna negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Potencialna negovalna diagnoza je na\u0161a klini\u010dna presoja, da je pacient (dru\u017eina, lokalna skupnost) bolj ogro\u017een za razvoj dolo\u010denega problema kot drugi v enaki ali podobni situaciji. Potencialna negovalna diagnoza je sestavljena iz dveh delov:<\/p>\n<ul>\n<li>Oznake potencialnega negovalnega problema<\/li>\n<li>Dejavniki tveganja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li><strong>\u00bbWellness\u00ab negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>\u00bbWellness\u00ab negovalna diagnoza je na\u0161a klini\u010dna presoja o zdravem odgovoru posameznika, dru\u017eine ali lokalne skupnosti, ki \u017eeli dose\u010di vi\u0161jo raven pozitivnega zdravja. \u00bbWellness\u00ab negovalne diagnoze so sestavljene iz enega dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li><strong>Sindromska negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Sindromska negovalna diagnoza je skupina aktualnih ali potencialnih negovalnih diagnoz, ki se skoraj vedno pojavljajo skupaj zaradi dolo\u010dene situacije ali dogodka. Sindromske negovalne diagnoze so sestavljene iz enega dela.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li><strong>Mo\u017ena negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Mo\u017ena negovalna diagnoza ni vrsta negovalne diagnoze. Je le mo\u017enost, da izrazimo svoje mnenje, da obstajajo podatki, ki nakazujejo neko negovalno diagnozo, a so nezadostni za potrditev negovalne diagnoze. Z novimi podatki negovalno diagnozo potrdimo ali pa jo izklju\u010dimo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li><strong>Koraki pri postavljanju negovalne diagnoze.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zbrati primerne in veljavne podatke<\/li>\n<li>Analizirati in zdru\u017eevati podatke<\/li>\n<li>Lo\u010diti negovalne diagnoze od kolaborativnih problemov<\/li>\n<li>Pravilno oblikovati negovalne diagnoze<\/li>\n<li>Izbrati prednostne negovalne diagnoze<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li><strong>Prednostna negovalna diagnoza.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Prednostna negovalna diagnoza je tista, ki bo poslab\u0161ala zdravstveno stanje pacienta ali bo negativno vplivala na funkcionalno stanje pacienta, \u010de je ne bomo re\u0161evali nemudoma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li><strong>Kako jih ugotovimo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Katere so negovalne diagnoze, povezane z osnovnim zdravstvenim problemom oz. stanjem (npr. operacijo)?<\/li>\n<li>Ali obstajajo dodatni kolaborativni problemi povezani s spremljajo\u010dimi boleznimi, ki potrebujejo spremljanje (npr. hipoglikemija)?<\/li>\n<li>Ali obstajajo dodatne negovalne diagnoze, ki bodo negativni vplivale na pacienta ali bodo negativno vplivale na funkcionalno stanje pacienta, \u010de jih ne bomo re\u0161evali nemudoma (npr. nevarnost obstipacije)?<\/li>\n<li>Katere probleme pacient dojema kot prednostne?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"22\">\n<li><strong>Napake pri poimenovanju negovalnih diagnoz.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Proces postavljanja negovalne diagnoze je sestavljen iz \u0161tirih klju\u010dnih komponent:<\/p>\n<ul>\n<li>Zbiranja podatkov<\/li>\n<li>Interpretacije podatkov<\/li>\n<li>Zdru\u017eevanja podatkov<\/li>\n<li>Poimenovanja problema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Vsaka od navedenih komponent je lahko potencialni vir napake. Napake pri zbiranju podatkov:<\/p>\n<ul>\n<li>Informacije, ki so zbrane v fazi ocenjevanja stanja pacienta vplivajo na celoten diagnosti\u010den proces. \u010ce zanemarimo, spregledamo ali izpustimo podatke, lahko postavimo napa\u010dno negovalno diagnozo.<\/li>\n<li>\u010ce zberemo veliko koli\u010dino podatkov na neorganiziran na\u010din, lahko preobremenimo kognitivne procese. Enak u\u010dinek imajo nepomembni, nebistveni podatki. Temeljitost je pomembna, a informacije morajo biti bistvene za podro\u010dje zdravstvene nege.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"23\">\n<li><strong>Koraki pri razvoju na\u010drta ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Posvetimo se nujnim, prednostnim problemom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li>Postavimo cilje (izide)<\/li>\n<li>Odlo\u010dimo se, katere probleme moramo dokumentirati<\/li>\n<li>Dolo\u010dimo individualne intervencije ZN<\/li>\n<li>Prepri\u010damo se, da je na\u010drt pravilno dokumentiran<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"24\">\n<li><strong>Delitev intervencij ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Direktne intervencije ZN<\/li>\n<li>Indirektne intervencije ZN (ni neposredno pri pacientu, a je za pacienta)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"25\">\n<li><strong>Indirektne in direktne intervencije.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"26\">\n<li><strong>Prioritete pri oskrbi ve\u010d pacientov.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Naredite kratko vizito (sestrska vizita), tako na hitro dobite predstavo, kaj se s pacienti dogaja. To vam bo pomagalo pri prepoznavanju problemov, kjer so potrebne takoj\u0161nje intervencije. \u010ce opravite vizito pred predajo, je \u0161e bolje, ker boste lahko podatke povezali s pacienti.<\/li>\n<li>Takoj po predaji slu\u017ebe preverite kriti\u010dne informacije, npr. IV infuzije, OP opremo, itd. Preverjanje informacij, ki ste jih dobili med predajo, prepre\u010di napa\u010dno razumevanje predanega in vam omogo\u010di, da razjasnite stvari, ko imate na voljo medicinsko sestro, ki vam je predala paciente.<\/li>\n<li>Dolo\u010dite nujne probleme (problemi, ki tisti hip ogro\u017eajo pacienta, npr. bole\u010dina za prsnico, iztaknjen infuzijski sistem) in primerno ukrepajte. Re\u0161evanje nujnih problemov ima prednost pred tem, da si vzamete \u010das za analiziranje problemov.<\/li>\n<li>Naredite seznam glavnih problemov pri vsakem pacientu v povezavi s pri\u010dakovanimi izidi za tisti dan:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Katere probleme je potrebno re\u0161iti danes in kaj se lahko zgodi, \u010de prestavim re\u0161evanje na kasnej\u0161i \u010das?<\/li>\n<li>Katere probleme je potrebno spremljati, nadzirati danes in kaj se lahko zgodi, \u010de jih ne spremljam, nadziram?<\/li>\n<li>\u010ce \u017eelim dose\u010di splo\u0161ne izide (odpustne), kateri so klju\u010dni problemi ali tisti, ki jih moram re\u0161iti danes?<\/li>\n<li>Katere pacientove probleme lahko danes realno razre\u0161im?<\/li>\n<\/ul>\n<p>V enem dnevu lahko naredi\u0161 dolo\u010dene stvari, ne vsega. Tudi zato je potrebno postaviti prioritete.<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Ugotovite, katere intervencije moramo opraviti, da prepre\u010dimo, re\u0161imo ali obravnavamo probleme s seznama. \u010ce je mo\u017eno, te intervencije opravljamo so\u010dasno z drugimi rutinskimi intervencijami, npr. pri umivanju, hranjenju.<\/li>\n<li>Odlo\u010dite se, katere stvari lahko pacienti ali njihovi bli\u017enji opravijo sami, kaj lahko delegirate drugim in kaj morate opraviti sami. Spodbujanje pacientov k neodvisnosti jim omogo\u010da, da imajo nadzor nad lastno oskrbo. Velikokrat namre\u010d ne vedo kaj se od njih pri\u010dakuje, kaj lahko naredijo sami, zato potem tega ne naredijo. Primerna uporaba manj kvalificirane delovne sile pa vam pomaga, da imate ve\u010d \u010dasa za izpolnjevanje nalog, ki zahtevajo va\u0161 nivo znanja.<\/li>\n<li>Naredite si lasten na\u010drt, katere stvari morate danes opraviti. Pri tem upo\u0161tevajte dnevno rutino (npr. \u010das obrokov). Imeli boste manj mote\u010dih dejavnikov. Ne zana\u0161ajte se na spomin. Na\u010deloma dnevna rutina oddelka ne bi smela diktirati va\u0161e aktivnosti, a je pomembno, da jo upo\u0161tevate v svojem na\u010drtovanju dela. Zelo zoprno je za pacienta in MS, \u010de npr. pride obrok hrane med kopanjem pacienta, ali mora pacient na kak\u0161no preiskavo itd.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Pomeni poimenovanje dose\u017eenega stanja pacienta, dru\u017eine, skupine, skupnosti s postavljenimi cilji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"28\">\n<li><strong>Faze vrednotenja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ponovna ocena pacientovega stanja<\/li>\n<li>Primerjava s postavljenimi cilji<\/li>\n<li>Vrednotenje na\u010drta planiranja intervencij\/aktivnosti in metod dela<\/li>\n<li>Po potrebi sprememba na\u010drta ZN: za\u010detek s prvo fazo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"29\">\n<li><strong>Kaj vrednotimo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Presojamo napredek in rezultate v povezavi z \u017eelenimi cilji ZN:<\/p>\n<ul>\n<li>U\u010dinkovitost na\u010drtovanih negovalnih intervencij<\/li>\n<li>Vrednotimo in na\u010drtujemo, \u010de \u017eeleni cilji niso bili dose\u017eeni<\/li>\n<li>Kriti\u010dno ocenjujemo faze PZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"30\">\n<li><strong>Definicija ZN po Henderson!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>MS pomaga zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, \u010de bi imel za to voljo, mo\u010d in znanje. Na tem podro\u010dju je MS ekspert in ima pravico pobude in nadzora.<\/p>\n<p>MS sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno terapevtskega na\u010drta, o katerem odlo\u010da zdravnik.<\/p>\n<p>MS je \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010drtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"31\">\n<li><strong>Razlo\u017ei tridelno definicijo!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Prvi del definicije: samostojnost in odgovornost<\/u><\/p>\n<p>MS samostojno ugotavlja probleme in te\u017eave, ki jih imajo pacienti v zadovoljevanju osnovnih \u017eivljenjskih potreb, postavlja cilje, na\u010drtuje intervencije, jih izvaja in vrednoti njihovo uspe\u0161nost. Za posledice sprejetih odlo\u010ditev je tudi odgovorna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Drugi del definicije: aktivnosti MS, za katere se ne odlo\u010da sama<\/u><\/p>\n<p>Izvaja diagnosti\u010dno terapevtske posege, sodeluje pri diagnosti\u010dno terapevtskih posegih, organizira diagnosti\u010dno terapevtsko dejavnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Tretji del definicije: aktivnosti, ki jih MS prevzema kot \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima<\/u><\/p>\n<p>Sodeluje z razli\u010dnimi strokovnjaki v celotni oskrbi pacienta. Za aktivnosti, ki jih prevzema je v polni meri odgovorna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"32\">\n<li><strong>Definicija ICN, SZO!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>ICN:<\/u><\/strong> specifi\u010dna vloga MS je pomagati zdravemu ali bolnemu varovancu oceniti njegovo zdravstveno stanje in mu pomagati pri izvajanju tistih aktivnosti, ki pripomorejo k ozdravljenju ali mirni smrti, ki bi jih varovanec opravil sam, \u010de bi imel za to ustrezno mo\u010d, voljo in znanje. Pomaga mu k \u010dimprej\u0161nji in popolni ozdravitvi. V okviru celovitega zdravstvenega varstva MS sodelujejo z drugimi dru\u017ebenimi slu\u017ebami pri na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvenega varstva, ki omogo\u010dajo izbolj\u0161anje zdravja, prepre\u010devanje bolezni in oskrbo bolnih in invalidnih posameznikov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>SZO, 1991:<\/u><\/strong> zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, dru\u017eino in dru\u017ebeno skupnostjo v njihovih razvejanih funkcijah v \u010dasu zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v drugo. Enkratna naloga MS je torej, da ugotavlja potrebe in na\u010drtuje zdravstveno nego, ki bo pomagala bolnemu ali zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogo\u010diti neodvisnost varovanca, \u010de ima za to potrebno mo\u010d, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo varovancu vrnila neodvisnost v najkraj\u0161em mo\u017enem \u010dasu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"33\">\n<li><strong>Popravljena verzija definicije ICN (2002)!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Zdravstvena nega obsega samostojno in soodvisno obravnavo in sodelovanje posameznikov vseh starosti, dru\u017ein, skupin in skupnosti, bolnih in zdravih v vseh okoljih. Zdravstvena nega vklju\u010duje promocijo zdravja, prepre\u010devanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajo\u010de ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorni\u0161tvo, promoviranje varnega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managementa zdravstvenih sistemov izobra\u017eevanja.<\/p>\n<ol start=\"34\">\n<li><strong>Direktiva (reguliran poklic)!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>Direktiva 2005\/36\/ES Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Strasbourgh, 7. september 2005.<\/em><\/li>\n<li>Za vse regulirane poklice v zdravstvu: zdravnik, zobozdravnik, veterinar, MS, babica<\/li>\n<li>\u010clen: usposabljanje MS za splo\u0161no ZN<\/li>\n<li>\u010clen: opravljanje dejavnosti MS za splo\u0161no ZN<\/li>\n<li>\u010clen: pridobljene pravice MS za splo\u0161no ZN<\/li>\n<li>Priloga V.2: Program usposabljanja MS \u2013 teoreti\u010dni in klini\u010dni pouk<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"35\">\n<li><strong>Intervencije ZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Intervencije so vse aktivnosti izvajalcev ZN (postopki ZN, diagnosti\u010dno terapevtski posegi) za realizacijo na\u010drta ZN in doseganje ciljev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"36\">\n<li><strong>Postopek, poseg, kompetence.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Postopek <\/strong>je intervencija v ZN, pri kateri izvajalci odlo\u010dajo samostojno o vrsti in na\u010dinu izvedbe.<\/p>\n<p><strong>Poseg <\/strong>je intervencija v ZN, ki jo izvajalec ZN izvede na osnovi odlo\u010ditve zdravnika samostojno in je za izvedbo odgovoren.<\/p>\n<p><strong>Kompetenca <\/strong>je posameznikova zmo\u017enost, da uporablja svoje znanje in sposobnosti, da zadosti zahtevam zaposlitev ali specifi\u010dnim delovnim nalogam oziroma je zmo\u017een opraviti delo.<\/p>\n<p>Obsega znanje, ve\u0161\u010dine, spretnosti, osebnostne in vedenjske zna\u010dilnosti, prepri\u010danja, vrednote, samopodobo itd.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"37\">\n<li><strong>Zakaj so kompetence pomembne?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zagotavljajo jasno sliko vloge in odgovornosti MS<\/li>\n<li>Vplivajo na proces zagotavljanja za\u0161\u010dite javnosti<\/li>\n<li>Pospe\u0161ujejo prosto globalno gibanje MS<\/li>\n<li>Zagotavljajo osnovo za dolo\u010danje standardov<\/li>\n<li>Prispevajo k individualni in kolektivni poklicni odgovornosti<\/li>\n<li>Pojasnjujejo prispevek MS v odnosu do prispevka drugih strokovnjakov v multidisciplinarnem timu<\/li>\n<li>Zagotavljajo temelj za oblikovanje u\u010dnega programa za \u0161tudij ZN<\/li>\n<li>Pomagajo pri dolo\u010danju poklicnih pri\u010dakovanj<\/li>\n<li>Zagotavljajo osnovo za dolo\u010ditev kriterijev uspe\u0161nosti, ki so specifi\u010dni za posamezno delo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"38\">\n<li><strong>Kje so kompetence navedene?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Kompetence diplomirane MS so opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti \u2013 zdravstveni delavci.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"39\">\n<li><strong>Timsko delo, timi, skupina.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>Timsko delo:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Je potrebno za uspe\u0161no delo v ZN in v zdravstvu<\/li>\n<li>Je eden od na\u010dinov za soo\u010danje z delovnimi izzivi v zdravstvenem zavodu<\/li>\n<li>Najbolj u\u010dinkovito je takrat, ko se ga lotimo sistemati\u010dno in v situacijah, ko je to potrebno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Skupina:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Delovno skupino sestavljajo 3 do 20 oseb, ki se zberejo okoli dolo\u010dene naloge, ali pa samo za neko dolo\u010deno \u010dasovno obdobje<\/li>\n<li>Polo\u017eaj skupine je definiran \u00bbod zgoraj\u00ab z nekim organizacijskim aktom ali ukazom<\/li>\n<li>\u010clani skupine so med seboj neodvisni<\/li>\n<li>Skupinsko delo zahteva veliko manj energije<\/li>\n<li>Za organizacijo je skupinsko delo veliko manj produktivno in pomembno<\/li>\n<li>Komunikacija je med \u010dlani skupine skoraj nepomembna<\/li>\n<li>\u010clani skupine ne sodelujejo pri postavljanju ciljev, ti so eksterno dolo\u010deni in vsiljeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Tim:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Majhna skupina ljudi (3-7, 5-10), pri kateri imajo skupni cilji prednost<\/li>\n<li>Tim usklajeno deluje, da bi uresni\u010dil zastavljene cilje<\/li>\n<li>Timi se neprestano spreminjajo kot odgovor na razli\u010dne potrebe in situacije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"40\">\n<li><strong>Kak\u0161ne time pozna\u0161? Sestava, \u010dlani tima ZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>Vrste timov v zdravstvu:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Zdravstveni tim <\/strong>je multidisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki razli\u010dnih disciplin \u2013 medicina, ZN, fizioterapija, logoterapija\u2026)<\/li>\n<li><strong>Negovalni tim <\/strong>(tim ZN) je monodisciplinarna skupina strokovnjakov (strokovnjaki ene discipline \u2013 ZN)<\/li>\n<li>Tim za re\u0161evanje problemov<\/li>\n<li>Tim za izbolj\u0161anje kakovosti<\/li>\n<li>Tim za prepre\u010devanje intrahospitalnih infekcij<\/li>\n<li>Tim za prepre\u010devanje neza\u017eeljenih dogodkov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Sestava tima:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Vodja tima je dolo\u010den glede na vrsto vpra\u0161anja, ki ga \u010dlani tima obravnavajo, in glede ne cilj, ki ga \u017eelijo dose\u010di. Vodja negovalnega tima je MS.<\/li>\n<li>\u010clani tima so enakopravni. Vsak \u010dlan mora vedeti kak\u0161na je njegova vloga v timu in kak\u0161na je njegova odgovornost.<\/li>\n<li>\u010ce vloge niso jasne, lahko pride do napak, nezaupanja, zmede, neprimernega delegiranja, slabe izrabe resursov, pove\u010danega stresa, krivde in do pomanjkljive motivacije<\/li>\n<li>Posledica so lahko \u0161tevilni konflikti, ki izvirajo iz pomanjkljivega poznavanja ali cenjenja vlog drugih \u010dlanov tima<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>\u010clani tima ZN:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Tehnik ZN\/zdravstveni tehnik\/srednja MS<\/li>\n<li>Vi\u0161ja MS\/vi\u0161ji medicinski tehnik\/diplomirana MS\/diplomirani zdravstvenik<\/li>\n<li>MS z univerzitetno izobrazbo<\/li>\n<li>MS s podiplomsko izobrazbo (specializacija, magisterij, doktorat znanosti, strokovni magisterij)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"41\">\n<li><strong>Prednosti in slabosti timskega dela!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>Prednosti timskega dela:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ve\u010dja motivacija<\/li>\n<li>Kohezija odnosov<\/li>\n<li>Sinergijski u\u010dinki<\/li>\n<li>Bolj\u0161a organizacija dela<\/li>\n<li>Ve\u010dja kreativnost<\/li>\n<li>Osebno in skupno zadovoljstvo<\/li>\n<li>Ve\u010dja kakovost opravljenega dela<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Slabosti timskega dela:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Skupno mi\u0161ljenje<\/li>\n<li>Prevlada posameznega \u010dlana<\/li>\n<li>Prelaganje odgovornosti na druge<\/li>\n<li>Pritiski za strinjanje<\/li>\n<li>Konkurenca med \u010dlani<\/li>\n<li>Ve\u010d \u010dasa<\/li>\n<li>Za odlo\u010ditve so potrebni kompromisi, ki lahko odlo\u010ditve \u010dasovno odmaknejo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"42\">\n<li><strong>Delegiranje dela.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Je dodeljevanje dolo\u010dene naloge sodelavcu\/sodelavcem<\/li>\n<li>Je te\u017eka naloga za tistega, ki delegira<\/li>\n<li>Ne pomeni le pravice, ki si jo je nekdo pridobil z zasedbo dolo\u010denega delovnega mesta, temve\u010d tudi odgovornost<\/li>\n<li>Oseba, ki delegira je odgovorna za strokovni vidik delegiranja in za enakomerno delegiranja nalog<\/li>\n<li>Delegiranje je odgovorno delo, ki zahteva dolo\u010deno znanje, ve\u0161\u010dine, pripravo in dosledno izpeljavo<\/li>\n<li>Vodja delegira tiste naloge za katere meni, da ni nujno, da jih opravi sam<\/li>\n<li>Nikakor ne sme delegirati tistih nalog, ki jih sam ne razume, ali ne ve, kako se izvajajo, saj ne bi mogel nuditi ustrezne pomo\u010di, \u010de bi jo izvajalec potreboval. Prav tako ne bi znal ustrezno oceniti rezultatov<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Je ena izmed organizacijskih funkcij. Za izvedbo dolo\u010dene naloge morata obstajati dva subjekta: nalogodajalec in izvajalec naloge<\/li>\n<li>Izvajalec je dol\u017ean izvesti nalogo in je za izvedbo tudi odgovoren<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"44\">\n<li><strong>Faze po procesu delegiranja (od \u010desa je delegiranje odvisno)?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Za delegiranje se je potrebno pripraviti vnaprej<\/li>\n<li>Jasno je potrebno opredeliti nalogo, ki jo je potrebno opraviti<\/li>\n<li>Potrebno je dolo\u010diti \u010dasovni okvir za izvedbo naloge<\/li>\n<li>Dolo\u010diti je potrebno nivo pristojnosti z ozirom na posameznikove kompetence<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"45\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti sodobne ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Premik od medicinskega modela (bolezen, anatomski in fizi\u010dni vidik) izobra\u017eevanja k sodobnemu modelu (\u010dlovek kot enkratna, neponovljiva integrirana celota)<\/li>\n<li>Mo\u017enost doseganja akademskih naslovov<\/li>\n<li>Generiranje in \u0161irjenje novih znanj in spoznanj o ZN (raziskovanje)<\/li>\n<li>Razvitje lastnega metodolo\u0161kega pristopa<\/li>\n<li>Razvoj prvih filozofij, teorij in modelov<\/li>\n<li>Poudarek na samostojni, avtonomni vlogi<\/li>\n<li>Oblikovana lastna filozofija<\/li>\n<li>Razvita lastna terminologija<\/li>\n<li>Procesni metodolo\u0161ki pristop<\/li>\n<li>Vna\u0161anje modelov in teorij ZN v prakso<\/li>\n<li>Razvita klasifikacija ZN<\/li>\n<li>Timski model ali druge sodobne oblike organiziranja<\/li>\n<li>ZN je v celoti dokumentirana<\/li>\n<li>Vrednotenje uspe\u0161nosti in u\u010dinkovitosti na osnovi izvedenega in dose\u017eenega, kar se odra\u017ea v stanju, ravnanju in obna\u0161anju<\/li>\n<li>Poudarek na terapevtski komunikaciji<\/li>\n<li>Poudarek na celovitem, holisti\u010dnem pristopu k pacientu<\/li>\n<li>Sistemati\u010dno, ciljano (usmerjeno) individualno odkrivanje problemov in te\u017eav pacienta<\/li>\n<li>Enakovredna vloga pacienta, partnerski, konstruktivni odnos<\/li>\n<li>Aktivna vloga pacienta<\/li>\n<li>Zakonsko urejeno strokovno podro\u010dje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"46\">\n<li><strong>Elementi sodobne ZN (na\u0161tej), k \u010demu vodijo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Filozofija, terminologija, proces ZN, modeli, teorije, klasifikacija, empiri\u010dni indikatorji, kategorizacija (<strong><u>vodi k avtonomnosti<\/u><\/strong>), komuniciranje (<strong><u>vodi k suverenosti<\/u><\/strong>), dokumentiranje (<strong><u>vodi k profesionalizaciji<\/u><\/strong>), organiziranje, izobra\u017eevanje, strokovno izpopolnjevanje, raziskovanje, poklicni kodeks, poklicna zdru\u017eenja, zakonodaja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Samostojnost, neodvisnost in delujo\u010d z lastno zakonodajo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"48\">\n<li><strong>Filozofija ZN (kaj je pomembnost)?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Filozofija omogo\u010da enotno razumevanje stroke, kaj ZN je, oziroma kaj naj bi bila.<\/p>\n<p>Filozofija pojasnjuje osebne in strokovne vrednote ter eti\u010dna na\u010dela, ki jih morajo izvajalci ZN upo\u0161tevati v odnosu do posameznika, dru\u017eine, skupine.<\/p>\n<p>Filozofija slu\u017ei za vodilo razvoju teorije in prakse ZN v nekem dru\u017ebenem okolju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"49\">\n<li><strong>Dejavniki, ki vplivajo na dejavnike filozofije.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Videnje in razumevanje \u010dloveka (holisti\u010den pristop, upo\u0161tevanje njegovih potreb, pravic, stali\u0161\u010d, vrednot, prepri\u010danj)<\/li>\n<li>Osebne in strokovne vrednote ter eti\u010dna na\u010dela<\/li>\n<li>Ugled ZN v okolju (vpliv na zdravstveno politiko)<\/li>\n<li>Razumevanje in vrednotenje ZN s strani drugih strok (avtonomnost, doprinos k zdravju posameznika in celotne dru\u017ebe)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"50\">\n<li><strong>Lastna terminologija, zakaj jo potrebujemo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Stroka mora razviti lastno terminologijo, ki olaj\u0161a:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Komuniciranje med \u010dlani tima ZN<\/li>\n<li>Komuniciranje s strokovnjaki drugih strokovnih podro\u010dij<\/li>\n<li>Izobra\u017eevanje v stroki<\/li>\n<li>Raziskovanje v ZN<\/li>\n<li>Vklju\u010devanje ZN v informacijski sistem<\/li>\n<li>Vidnost ZN<\/li>\n<li>Finan\u010dno ovrednotenje in financiranje ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"51\">\n<li><strong>Kaj je proces ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je metoda dela izvajalcev ZN, ki s svojimi zna\u010dilnostmi zahteva sodoben na\u010din delovanja. Omogo\u010da sistemati\u010dnost, dinami\u010dnost, usmerjenost k pacientu, upo\u0161tevanje pacienta kot celovite in individualne osebnosti, njegovo aktivno in partnersko vlogo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"52\">\n<li><strong>Kaj je standard?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Standard je za\u017eeljena raven opravljanja nekega dela, ki jo \u017eelimo dose\u010di. Temeljiti mora na znanstveni (teoreti\u010dni) osnovi, \u010de je ta na razpolago. V primerih, ko to ni mogo\u010de, mora standard temeljiti na poklicnih izku\u0161njah.<\/p>\n<ol start=\"53\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti dobrih standardov.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>R <\/strong>elevant \u2013 primeren<\/p>\n<p><strong>U <\/strong>nderstandable \u2013 razumljiv<\/p>\n<p><strong>M <\/strong>easurable \u2013 merljiv<\/p>\n<p><strong>B <\/strong>ehavioral \u2013 zasnovan na znanstvenih in teoreti\u010dnih osnovah<\/p>\n<p><strong>A <\/strong>ttainable \u2013 dosegljiv<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"54\">\n<li><strong>Zagotavljanje kakovosti, izbolj\u0161evanje.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je stalen proces za doseganje ciljev kakovosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"55\">\n<li><strong>Kazalniki ali kriteriji.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izbolj\u0161evanje kakovosti obravnave (storitev, dejavnosti, delovanja zavoda). Vpliva na izide obravnave pacientov in drugih uporabnikov.<\/p>\n<ul>\n<li>Kaj merimo?<\/li>\n<li>Zakaj merimo?<\/li>\n<li>Kako pogosto merimo?<\/li>\n<li>Kako meritev pomaga pri odlo\u010ditvi?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"56\">\n<li><strong>Standardi strukture, procesa in izida.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Standardi strukture:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Se nana\u0161ajo na razmere (pogoje) v katerih bo izvedena ZN: organiziranost ZN, znanje, \u010dlove\u0161ki viri, pripomo\u010dki, oprema, informacije, navodila dobre prakse, organizacija dela<\/li>\n<li>Kdo bo to naredil?<\/li>\n<li>Kje bo to narejeno?<\/li>\n<li>S kak\u0161nimi materiali bo to narejeno?<\/li>\n<li>Po katerem organizacijskem modelu?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Standardi procesa:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Definirajo kakovost izvajanja ZN (intervencije ZN \u2013 postopki in posegi, zdravstvena vzgoja, raziskovanje, svetovanje, organiziranje, vodenje\u2026)<\/li>\n<li>Kaj bomo naredili?<\/li>\n<li>Kdaj bomo naredili?<\/li>\n<li>Kako pogosto?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Standardi izida:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Definirajo pri\u010dakovane spremembe pri pacientu in v njegovem okolju po opravljeni ZN ter njegovo zadovoljstvo<\/li>\n<li>Kak\u0161en izid pri\u010dakujemo?<\/li>\n<li>Kdaj izid pri\u010dakujemo?<\/li>\n<li>Kako izid pri\u010dakujemo?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Je orodje za ugotavljanje delovne obremenitve MS<\/li>\n<li>Je sistem za merjenje odvisnosti pacientov od negovalnega kadra<\/li>\n<li>Je razvr\u0161\u010danje pacientov z ozirom na njihove potrebe in stanje<\/li>\n<li>Je obseg ZN, ki jo pacient v posamezni kategoriji potrebuje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"58\">\n<li><strong>Komunikacija MS-P-svojci-v timu!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Uspe\u0161no komuniciranje MS s pacientom in njegovimi svojci je pogoj za vzpostavitev pozitivnega in konstruktivnega medsebojnega odnosa.<\/p>\n<p>V takem odnosu se pacient po\u010duti, da je sprejet kot \u010dlovek, kot osebnost, zaupa MS in se po\u010duti spo\u0161tovanega in varnega.<\/p>\n<p>Uspe\u0161no komuniciranje je prav tako pomembno za sporazumevanje in prenos informacij v timu ZN ter v zdravstvenem in interdisciplinarnem timu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"59\">\n<li><strong>Na\u010dela dokumentiranja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><u>\u010citljivost zapisa <\/u>(vsak, ki prebira zapis mora jasna razbrati zapisano)<\/li>\n<li><u>Strokovna in jezikovna neopore\u010dnost <\/u>(uporabljamo izraze, ki so sprejemljivi za stroko in slovenski jezik. Izogibamo se izrazom: v redu, bp, normalno\u2026, raje opi\u0161imo kaj z izrazom mislimo)<\/li>\n<li><u>Sprotnost <\/u>(stvari moramo zapisati, ko so \u0161e nespremenjena v spominu. Z odla\u0161anjem lahko podatki izgubijo verodostojnost)<\/li>\n<li><u>Objektivnost <\/u>(opi\u0161emo kaj se je zgodilo in ne kaj mislimo, da se je zgodilo. Npr. pacient je pojedel le pol zajtrka \u2013 objektivno; pacient ima slab tek \u2013 subjektivno)<\/li>\n<li><u>Jedrnatost <\/u>(dokumentiramo kratko in jedrnato, natan\u010dno, ne dolgovezimo, zapi\u0161emo bistvo)<\/li>\n<li><u>Zaupnost <\/u>(vsa dokumentacija mora biti zaupna in varovana, dosegljiva le tistim, ki so za to pristojni)<\/li>\n<li><u>Uporabljamo pisalo, ki ni izbrisljivo!<\/u><\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<ol start=\"60\">\n<li><strong>Pomen dokumentiranja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Z dokumentiranjem postane ZN vidna. Viden je doprinos ZN k zdravju posameznika, dru\u017eine, skupine in celotne populacije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"61\">\n<li><strong>Vrste dokumentiranja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Dokumentiranje ZN<\/li>\n<li>Dokumentiranje zdravstvene vzgoje<\/li>\n<li>Dokumentiranje diagnosti\u010dno terapevtskega programa<\/li>\n<li>Dokumentiranje ostalih opravil ter dogodov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"62\">\n<li><strong>Na\u010dini dokumentiranja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Klasi\u010dno kronolo\u0161ko<\/li>\n<li>Problemsko orientirano (metoda SOAPIE)<\/li>\n<li>Fokalno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"63\">\n<li><strong>Dokumentiranje telefonskega pogovora.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Datum in ura pogovora<\/li>\n<li>Ime in priimek klicatelja (razen, \u010de \u017eeli ostati anonimen, kar tudi zabele\u017eimo)<\/li>\n<li>Razlog za klic<\/li>\n<li>Informacije, ki smo jih prejeli<\/li>\n<li>Informacije, ki smo jih posredovali<\/li>\n<li>Potreba po ponovnem klicu<\/li>\n<li>Podpis<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"64\">\n<li><strong>Modeli organiziranja ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Funkcionalni model organiziranja<\/li>\n<li>Timski model organiziranja<\/li>\n<li>Model primarne ZN<\/li>\n<li>Sistem vodenja tipi\u010dnega primera (case management)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"65\">\n<li><strong>Izobra\u017eevanje.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Izobra\u017eevanje pomeni na\u010drtno in sistemati\u010dno pridobivanje novega znanja z razli\u010dnimi oblikami izobra\u017eevanja (formalno izobra\u017eevanje, dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje \u0161olanja ali \u0161tudija, obisk kraj\u0161ih ali dalj\u0161ih seminarjev, delavnic, samoizobra\u017eevanje s pomo\u010djo knjig in revij, nenehno sledenje novostim v stroki).<\/p>\n<p>Poleg formalne izobrazbe mora\u0161 imeti \u0161e kaj ve\u010d, \u010de ho\u010de\u0161 kot strokovnjak uspe\u0161no delovati na podro\u010dju poklicne in\/ali karierne poti.<\/p>\n<p>Stalno strokovno izpopolnjevanje je nuja, pridobivati mora\u0161 razli\u010dna specialna znanja, spretnosti in ve\u0161\u010dine.<\/p>\n<p>Obsega stalno, neprekinjeno in sistemati\u010dno pridobivanje, raz\u0161irjanje in poglabljanje teoreti\u010dnih in prakti\u010dnih znanj delavca, potrebnih za uspe\u0161no opravljanje poklicnih dejavnosti (kompetence) in nalog, glede na vrsto dela, ki ga opravlja (Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, 2006, 2.\u010dl.).<\/p>\n<p>Vrste strokovnega izpopolnjevanja:<\/p>\n<ul>\n<li>S prakti\u010dnim delom na drugih delovnih mestih v zdravstvenem zavodu, pri zasebnem zdravstvenem delavcu in v drugih zavodih, kjer lahko pridobijo nova znanja in spretnosti oziroma lahko raz\u0161irijo in poglobijo svoje strokovno znanje<\/li>\n<li>S pridobivanjem znanj in spretnosti v razli\u010dnih organiziranih oblikah doma ali v tujini (te\u010daj, seminar, kongres, simpozij, delavnica, strokovno sre\u010danje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"66\">\n<li><strong>Vrste u\u010denja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Individualno u\u010denje<\/li>\n<li>Skupinsko u\u010denje (u\u010denje timov)<\/li>\n<li>Organizacijsko u\u010denje (u\u010denje vseh zaposlenih)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"67\">\n<li><strong>Naloge zbornice-zveze.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>\u0160\u010diti in zastopa poklicne in strokovne interese MS, babic in zdravstvenih tehnikov<\/li>\n<li>Skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babi\u0161ke nege v R SLO<\/li>\n<li>Sprejema, obravnava, re\u0161uje in odgovarja na pobude in izkazane interese MS, babic in zdravstvenih tehnikov<\/li>\n<li>Sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov s podro\u010dja zdravstvene in babi\u0161ke nege, zdravstvenega varstva, regulativov v zdravstveni dejavnosti<\/li>\n<li>Organizira, usklajuje in usmerja strokovna in druga izobra\u017eevanja, izpopolnjevanja ter usposabljanja ter se v ta namen povezuje z ustreznimi strokovnimi institucijami<\/li>\n<li>Sodeluje z ministrstvom, pristojnim za zdravje, z ministrstvoma, pristojnima za izobra\u017eevanje, s srednjimi in visokimi strokovnimi \u0161olami ter fakultetami pri na\u010drtovanju, oblikovanju, spremljanju in posodabljanju dodiplomskega in podiplomskega \u0161tudija zdravstvene in babi\u0161ke nege<\/li>\n<li>Oblikuje programe pripravni\u0161tva in nadzira njihovo izvajanje<\/li>\n<li>Organizira in izvaja strokovni nadzor s svetovanjem (javno pooblastilo)<\/li>\n<li>Daje mnenja za izdajo dovoljenj za zasebno delo in za dodelitev koncesij<\/li>\n<li>Oblikuje in sprejema dopolnitve Kodeksa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Kodeksa etike babic in babi\u010darjev ter ukrepa v primerih kr\u0161itev<\/li>\n<li>Vodi register \u010dlanov in izvajalcev dejavnosti zdravstvene in babi\u0161ke nege (javno pooblastilo)<\/li>\n<li>Izdaja, podalj\u0161uje in odvzema licence (javno pooblastilo)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"68\">\n<li><strong>Opi\u0161i empiri\u010dno obdobje!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Do 6. stoletja, negovanje je naloga \u017eenske, uporaba rastlin za zdravljenje, \u017eenske so nudile oporo, bo\u017eale\u2026, bolezen je povezana z zlimi duhovi. Ustanovijo cerkev za skrb za bolne.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"69\">\n<li><strong>Kaj je SVIP metoda?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>SVIP \u2013 spo\u0161tovanje, varnost, integriteta, po\u010dutje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"70\">\n<li><strong>Razvoj sistemov zdravstvenega varstva.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Zdravje je ustanovno zajam\u010dena pravica ljudi (Slovenija je pravna in socialna dr\u017eava)<\/li>\n<li>Zdravstveno varstvo je ena izmed najbolj pomembnih determinant zdravja prebivalstva, je sistem dru\u017ebenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, prepre\u010devanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravo\u010dasno zdravljenje in nego ter rehabilitacijo obolelih in po\u0161kodovanih<\/li>\n<li>Je zapleten, kompleksen organizacijski proces, ki povezuje \u0161tevilne politi\u010dne, administrativne, dru\u017ebene in zasebne proizvodne in storitvene dejavnosti. Deluje v spremenljivem dru\u017ebeno politi\u010dnem okolju in je v medsebojni odvisnosti z razvitostjo gospodarstva in politi\u010dnih opredelitev glede doseganja globalnih ciljev SZV<\/li>\n<li>Izhodi\u0161\u010de: zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o zdravstveni dejavnosti<\/li>\n<li>Odgovornost: vlada RS, zbornice, ob\u010dine, ministrstvo za zdravje, dr\u017eava, urad za zdravila, dr\u017eavna komisija\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"71\">\n<li><strong>Kaj je zdravstveno varstvo? Definicija!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zdravstveno varstvo je sistem, ki zajema zdravstvene ukrepe in ukrepe za krepitev zdravja, prepre\u010devanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, zdravljenje, zdravstveno nego in rehabilitacijo, katerega cilj je \u010dim bolj\u0161e zdravje posameznika in dru\u017ebe kot celote.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ol start=\"72\">\n<li><strong>Kak\u0161ni so cilji zdravstvenega varstva?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Cilji zdravstvenega varstva so \u010dim bolj\u0161e zdravje posameznika in dru\u017ebe kot celote.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"73\">\n<li><strong>Modeli sistemov zdravstvenega varstva.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Bismarckov sistem:<\/u> na\u010dela obveznega zdravstvenega zavarovanja, zakon kanclerja Bismarcka iz leta 1883, z zakonom predpisano zdravstveno zavarovanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Beveridgeov sistem:<\/u> socialno in zdravstveno varnost zagotavlja dr\u017eava. Nastal je v VB, razvil se je NHS<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Komercialni sistem:<\/u> na\u010dela ponudbe in povpra\u0161evanja, zakonsko slabo urejen, zavarovalnice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Sema\u0161kov sistem:<\/u> nastal v SZ, ni zasebne prakse<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"74\">\n<li><strong>Biomedicinski model zdravja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Bolezen obravnava kot posledico dolo\u010dene motnje v delovanju \u010dlove\u0161kega telesa. Izklju\u010duje socialne, psiholo\u0161ke, vedenjske razse\u017enosti \u010dlove\u0161kega telesnega blagostanja in dobrega po\u010dutja<\/li>\n<li>Model bolezni (usmerjen v razlage nastanka bolezni, okoli\u0161\u010dine, ki ohranjajo in krepijo zdravje ga ne zanimajo)<\/li>\n<li>Vloga pacienta je v podajanju informacij<\/li>\n<li>\u00bbDisease and illness\u00ab<\/li>\n<li>MS svetuje, promocijsko delo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"75\">\n<li><strong>Zdru\u017eenja MS.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>11.1927 je bila v Ljubljani ustanovljena prva stanovska organizacija MS<\/li>\n<li>V letu 1951 se je stanovsko zdru\u017eenje MS preimenovalo v Dru\u0161tvo MS, ki je v letu 1963 dobilo naziv Zveza dru\u0161tev MS Slovenije ter se povezalo v Zvezo dru\u0161tev MS Jugoslavije<\/li>\n<li>Zbornica ZN Slovenije: 15.12.1992 na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti (87. \u010dlen)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>ICN = International Council of Nurses (mednarodna organizacija MS \u2013 slovenske MS so bile sprejete v sklopu Jugoslovanske zveze dru\u0161tev MS)<\/p>\n<p>Z osamosvojitvijo RS je slovenska organizacija MS na kongresu v Madridu postala samostojna \u010dlanica ICN.<\/p>\n<p>Danes je v ICN povezanih 124 dr\u017eav.<\/p>\n<p>ICN je bila ustanovljena leta 1899, namen je bil izbolj\u0161ati zdravstvene storitve, vplivati na priznavanje vloge ZN in izvajalcev v sistemu zdravstvenega varstva.<\/p>\n<p>ICN se povezuje in v\u010dlanjuje v mednarodne organizacije in zdru\u017eenja (vpra\u0161anje 77!)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"77\">\n<li><strong>Vrste tujih zdru\u017eenj.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>ICN = International Council of Nurses<\/p>\n<p>WHO = World Health Organization (svetovna zdravstvena organizacija)<\/p>\n<p>PCN = stalni odbor dr\u017eav \u010dlanic EU \u2013 Evropska mre\u017ea zdru\u017eenj MS in specialisti\u010dnih skupin<\/p>\n<p>WENR = Workgroup of European Nurse Researchers (Evropska skupina MS raziskovalk)<\/p>\n<p>ENDA = European Nurse Directors Association (Evropsko zdru\u017eenje MS \u2013 direktoric slu\u017ebe ZN)<\/p>\n<p>ACENDIO = Association for Common European Nursing Diagnoses, Interventions and Outcomes (zdru\u017eenje za razvoj negovalnih diagnoz)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"78\">\n<li><strong>Zakaj se MS vklju\u010duje v zbornico? Naloge zbornice!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Za osebno rast in razvoj, za razvoj profesije, za bolj\u0161o osve\u0161\u010denost in obve\u0161\u010denost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Naloge zbornice:<\/p>\n<ul>\n<li>Skrb za skladno delovanje stroke ZN<\/li>\n<li>Priprava zakonskih aktov s tega podro\u010dja<\/li>\n<li>Zastopanje politi\u010dnih idej, ki zagovarjajo strokovni razvoj ZN in napredek profesije, zagotavljanje ustreznega polo\u017eaja izvajalcev ZN<\/li>\n<li>Izobra\u017eevanje MS<\/li>\n<li>Raziskovalna dejavnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"79\">\n<li><strong>Kaj je protokol? Kaj je standard?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Protokol = formalen zapis dogovorjenih aktivnosti. Skupina pravil, dogovorov in postopkov, ki se uporabljajo v razli\u010dnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n<p>Standard = sprejete in veljavne norme, sredstvo za merjenje kakovosti, niso stati\u010dni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"80\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti standardov (RUMBA).<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>R <\/strong>elevant \u2013 primeren<\/p>\n<p><strong>U <\/strong>nderstandable \u2013 razumljiv<\/p>\n<p><strong>M <\/strong>easurable \u2013 merljiv<\/p>\n<p><strong>B <\/strong>ehavioral \u2013 zasnovan na znanstvenih in teoreti\u010dnih osnovah<\/p>\n<p><strong>A <\/strong>ttainable \u2013 dosegljiv<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"81\">\n<li><strong>Pomen, korist standardov.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zagotavljajo kakovost in kvaliteto ZN, zadovoljstvo pacientov, izobra\u017eevalni proces.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"82\">\n<li><strong>Kaj je multidisciplinarni tim? Kaj je interdisciplinarni tim?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Multidisciplinarni tim:<\/u><\/p>\n<p>Te\u017ei k integrirani zdravstveni dejavnosti z vidika uporabnikov zdravstvenega varstva (komunikacija, podvajanje storitev, osredoto\u010denost na pacienta).<\/p>\n<p>Je formalna delovna skupina, ki je sestavljena iz strokovnjakov razli\u010dnih podro\u010dij in obravnava problem pacienta z razli\u010dnih vidikov in ima postavljene skupne cilje.<\/p>\n<p>Ve\u010d ljudi z razli\u010dnimi poklicnimi profili izvaja bolj ob\u0161irno in zapleteno delovno nalogo. Pri tem ima vsakdo jasno opredeljeno vlogo in dol\u017enosti, vendar med \u010dlani ni pravega sodelovanja. To je le delovna skupina, ki je z navodili krmiljena od zgoraj in se od \u010dlanov pri\u010dakuje samo to, da izpeljejo vsak svojo nalogo. Taka delovna skupina je konservativna, ker ne daje mo\u017enosti ustvarjalnosti in prostora za razvojne spremembe. \u010clani skupine prepoznajo le svoj odnos do delovne naloge, ne pa tudi odnosov med seboj. Morebitne konfliktne vsebine tako ostajajo neopa\u017eene in neizgovorjene.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Interdisciplinarni tim:<\/u><\/p>\n<p>Zanj je zna\u010dilno sodelovanje med \u010dlani. Omogo\u010da neposredno povezovanje ve\u010d strok na novi ravni spoznavanja in ravnanja. Komunikacijo ozna\u010duje nov \u00bbtimski\u00ab jezik, ki presega strokovni jezik posamezne discipline in omogo\u010da dogovarjanje. V takem timu vsakdo opravi svojo nalogo, ocene in mnenja pa prediskutira v timu tisti, ki oblikuje skupno oceno in se odlo\u010di za nadaljnja dejanja. Medosebno u\u010dinkovanje prina\u0161a v ospredje vpra\u0161anje odnosov v skupini. Komunikacija poteka v vodoravni smeri in hkrati podpira posameznika in tim. Na eni strani tim ohranja delovno disciplino, na drugi strani pa spodbuja svoj razvoj in ustvarjalnost. Tim je odprt organizem, ki se u\u010di in razvija.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"83\">\n<li><strong>Teorija kibernetike.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Teorija kibernetike = podlaga za PMD. MS \u017eeli pridobiti povratno informacijo o pacientovem stanju za zagotavljanje uspe\u0161nosti ZN.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"84\">\n<li><strong>Na\u0161tej 4 prednosti procesne metode dela!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Omogo\u010da sistemati\u010dno, organizirano in kontinuirano ZN, prepre\u010duje opu\u0161\u010danje in nepotrebno podvajanje aktivnosti, zagotavlja kakovostno ZN, pove\u010duje zadovoljstvo MS, obvezuje dokumentiranje, izbolj\u0161uje komunikacijo, spodbuja k aktivnem sodelovanju pacientov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"85\">\n<li><strong>Kaj pomeni holisti\u010dna obravnava pacienta?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Celostna in celovita obravnava pacienta po vseh 14 T\u017dA.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"86\">\n<li><strong>Kaj omogo\u010da PMD MS?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>PMD omogo\u010da racionalen, logi\u010den in na osnovi znanja utemeljen pristop pri ugotavljanju in re\u0161evanju problemov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"87\">\n<li><strong>Lastnosti procesa ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Sistemati\u010dnost, dinami\u010dnost, fleksibilnost.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"88\">\n<li><strong>Opi\u0161ite lastnosti ZN in opi\u0161ite sistemati\u010dnost!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Sistemati\u010dnost, dinami\u010dnost, fleksibilnost.<\/p>\n<p><u>SISTEMATI\u010cNOST:<\/u> zbiranje informacij, analiza informacij, ND, prioriteta re\u0161evanj, negovalni cilji, negovalne intervencije, vrednotenje, validacija, sprotno vrednotenje, realizacija na\u010drtovanih aktivnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"89\">\n<li><strong>Na\u010dela procesa ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Usmerjenost k pacientu (MS spremlja uspe\u0161nost in kakovost ZN), upo\u0161tevanje pacienta kot subjekta v ZN (v PZN sodelujta pacient in MS, MS dela kar pacient ne zmore, ne zna ali ne sme, pacient je v PZN vklju\u010den v okviru znanja in zmo\u017enosti), upo\u0161teva celovit in individualni pristop.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"90\">\n<li><strong>Kaj je negovalna diagnoza in kaj negovalna anamneza?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Negovalna diagnoza (ND) = klini\u010dno mnenje o posamezniku, dru\u017eini ali skupnosti in njihovih odzivih na aktualne in potencialne probleme zdravja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Negovalna anamneza = zbir podatkov o stanju pacienta, dru\u017eine ali skupine, ki jih po prvem stiku z njim zbere MS. Z njo spozna \u017eivljenjske navade subjektov in njihovo trenutno stanje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"91\">\n<li><strong>Sestavni del negovalne diagnoze.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Negovalni problem (P)<\/u> \u2013 opis tistega vidika pacientovega zdravstvenega stanja, ki zahteva intervencijo MS. V skladu z definicijo ZN se nana\u0161a na stopnjo samostojnosti in na T\u017dA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Etiologija ali vzrok problema (E)<\/u> \u2013 je razli\u010den in vklju\u010duje fiziolo\u0161ke, \u010dustvene, kognitivne, sociokulturne ali druge vzroke<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Simptomi (S)<\/u> \u2013 podatki na osnovi katerih se prepoznavajo negovalni problemi in vzroki<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MS najprej opazi S, nato E in P ter nato oblikuje ND!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"92\">\n<li><strong>Glede na negovalni problem je negovalna diagnoza lahko:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Aktualna (problem, ki je \u017ee prisoten)<\/li>\n<li>Potencialna (problem, ki \u0161e ni prisoten, vendar se bo pojavil, v kolikor se ne izvajajo preventivni ukrepi \u2013 nikoli nimamo simptomov!)<\/li>\n<li>Kolaborativna (sodelujemo z drugimi strokovnjaki, npr. z zdravnikom. Opazujemo pacienta in smo pozorni na pojav fiziolo\u0161kih zapletov \u2013 problem je prisoten)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"93\">\n<li><strong>Razlike med negovalno diagnozo in medicinsko diagnozo.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>ND: je opis problemov in te\u017eav posameznika, dru\u017eine, skupine na zdravstveno stanje ali \u017eivljenjsko situacijo; je v prisotnosti MS, stroke ZN; je osnova za na\u010drtovanje in izvajanje intervencij ZN za dosego pri\u010dakovanih rezultatov; je spremenljiva, spreminja se urno, dnevno, vedno takrat, ko se spreminjajo te\u017eave pacienta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MD: je poimenovanje bolezni, po\u0161kodbe; je v prisotnosti zdravnika, medicinske stroke; je osnova za medicinsko obravnavo, zdravljenje bolezni, po\u0161kodbe; ostane enaka ves \u010das zdravljenja, dokler ni bolezen ali motnja odpravljena.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"94\">\n<li><strong>Smernice oblikovanja ND.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Enotno razumevanje, kaj je ND<\/li>\n<li>Enotno razumevanje in poimenovanje komponent, delov ND<\/li>\n<li>Enotno razumevanje in razlikovanje vrst ND in enotna uporaba terminov pri njihovem poimenovanju<\/li>\n<li>Razlikovanje med standardizirano in individualizirano ND<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"95\">\n<li><strong>Vrste ND.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Aktualna negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Potencialna negovalna diagnoza<\/li>\n<li>\u00bbWellness\u00ab negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Sindromska negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Mo\u017ena negovalna diagnoza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"96\">\n<li><strong>Kaj pomeni v ZN realni cilj?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Njihova vsebina, \u010das za realizacijo morajo biti v skladu s sposobnostmi in mo\u017enostmi pacienta, njegove dru\u017eine, zdravstvenim osebjem in z ustanovo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Validacija \u2013 ocena veljavnosti in to\u010dnosti na\u010drta ter odobritev izvajanja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"98\">\n<li><strong>Kaj vsebuje faza izvajanja, vrednotenja?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Faza izvajanja:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ponovno preverjanje stanja pacienta<\/li>\n<li>Ocena pogojev za izvajanje<\/li>\n<li>Izvajanje na\u010drtovanih intervencij<\/li>\n<li>Sprotno vrednotenje vpliva intervencij ZN in pacienta<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Faza vrednotenja:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ocenjevanje stanja, obna\u0161anja pacienta<\/li>\n<li>Vrednotenje ciljev<\/li>\n<li>Vrednotenje intervencij ZN<\/li>\n<li>Vrednotenje u\u010dinkovitosti in uspe\u0161nosti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"99\">\n<li><strong>Kriti\u010dno razmi\u0161ljanje in klini\u010dno presojanje.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kriti\u010dno razmi\u0161ljanje = premi\u0161ljena utemeljena misel<\/p>\n<p>Klini\u010dna presoja = ustrezna presoja za prepre\u010devanje in re\u0161evanje problemov<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"100\">\n<li><strong>Na\u0161tej dve negovalni diagnozi!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Nevarnost za padec, nevarnost za nastanek RZP.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"101\">\n<li><strong>Dejavniki, ki vplivajo na TT.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Starostno obdobje, mikro in makroklima, cirkulacijske motnje, zdravilo, delo, izbira obla\u010dil in obutve\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"102\">\n<li><strong>Kaj je procesna metoda dela?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Sodobna metoda dela, ki narekuje na\u010din delovanja MS in se odlikuje po visoki stopnji organizacije, sistemati\u010dnosti, celostnemu in individualnemu pristopu. Je dinami\u010den krogotok ravnanj, ki se odvijajo preko posameznih faz procesa ZN.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"103\">\n<li><strong>Na podlagi katerih kategorij se je razvila PZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Predvsem iz teorije sistemov, kibernetike, teorije odlo\u010danja in teorije obdelave podatkov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"104\">\n<li><strong>Teorija potreb po Maslow-u.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Hierarhija temeljnih potreb \u010dloveka zajema 5 nivojev:<\/p>\n<ul>\n<li>Fiziolo\u0161ke potrebe<\/li>\n<li>Potrebe po varnosti<\/li>\n<li>Potrebe po ljubezni in pripadnosti<\/li>\n<li>Potrebe po spo\u0161tovanju in samospo\u0161tovanju<\/li>\n<li>Potrebe po samoaktualizaciji<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"105\">\n<li><strong>Na\u010dela ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Usmerjenost k pacientu (MS spremlja uspe\u0161nost in kakovost ZN), upo\u0161tevanje pacienta kot subjekta v ZN (v PZN sodelujta pacient in MS, MS dela kar pacient ne zmore, ne zna ali ne sme, pacient je v PZN vklju\u010den v okviru znanja in zmo\u017enosti), upo\u0161teva celovit in individualni pristop.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"106\">\n<li><strong>Kateri so elementi terapevtskega odnosa?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Empatija, zaupanje, partnerstvo \u2013 vzajemnost, tajnost \u2013 zasebnost, komuniciranje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"107\">\n<li><strong>Zbiranje podatkov v ZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Viri:<\/u> primarni (sam pacient), sekundarni (svojci, \u010dlani tima, dokumentacija\u2026)<\/p>\n<p><u>Tehnike:<\/u> intervju (negovalna anamneza), opazovanje, merjenje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"108\">\n<li><strong>Objektivne in subjektivne informacije.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Objektivni:<\/u> fenomeni, ki jih MS pridobi z opazovanjem in merjenjem<\/p>\n<p><u>Subjektivni:<\/u> fenomeni, ki ka\u017eejo na ob\u010dutja pacienta. Posreduje jih pacient. Pacient pove, kaj in kako do\u017eivlja problem. Imenujemo jih simptomi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"109\">\n<li><strong>Faze PZN.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li><u>Ocenjevanje<\/u> (zbiranje informacij in podatkov, identificiranje splo\u0161nih problemov, analiza podatkov, identificiranje specifi\u010dnih problemov)<\/li>\n<li><u>Negovalna diagnoza<\/u> (oblikovanje to\u010dnih negovalnih diagnoz)<\/li>\n<li><u>Cilji<\/u> (razvr\u0161\u010danje ND po nujnosti re\u0161evanja, oblikovanje ciljev)<\/li>\n<li><u>Na\u010drtovanje<\/u> (na\u010drtovanje intervencij za doseganje pri\u010dakovanih rezultatov)<\/li>\n<li><u>Izvajanje<\/u> (ponovno preverjanje stanja, obna\u0161anja pacienta z vidika sprememb in preverjanja ustreznosti na\u010drtovanih intervencij, ocena pogojev za izvajanje, izvajanje na\u010drtovanih intervencij, sprotno vrednotenje)<\/li>\n<li><u>Vrednotenje<\/u> (ocena pacientovega stanja, ravnanja in obna\u0161anja. Vrednotenje ciljev, vrednotenje intervencij ZN)<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"110\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti ocenjevanja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Namernost, namenskost, usmerjenost, ustreznost, sistemati\u010dnost, iz\u010drpnost, natan\u010dnost, dokumentiranje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"111\">\n<li><strong>Lastnosti intervjuja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Upo\u0161tevanje dostojanstva pacienta<\/li>\n<li>Varovanje pacientovih podatkov in zagotavljanje zasebnosti<\/li>\n<li>Iskrenost spra\u0161evalca<\/li>\n<li>Spo\u0161tovanje kulturnega, verskega prepri\u010danja, telesnih razlik, posebnih potreb<\/li>\n<li>\u010casovno na\u010drtovanje<\/li>\n<li>Predstavitev, vloga spra\u0161evalca, naslavljanje<\/li>\n<li>Preverjanje identitete pacienta<\/li>\n<li>Seznanitev z namenom intervjuja<\/li>\n<li>Potek intervjuja (sede v mirnem prostoru, ne hitimo, smo potrpe\u017eljivi, posvetimo se pacientu, postavljamo odprta vpra\u0161anja\u2026)<\/li>\n<li>Neverbalna komunikacija<\/li>\n<li>Mo\u017enost, da pacient spra\u0161uje<\/li>\n<li>Seznanitev z rutinskimi postopki ZN<\/li>\n<li>Spodbuda k aktivnemu sodelovanju in pozitivnem razmi\u0161ljanju<\/li>\n<li>Izogibamo se uporabi osebnih ljubkovalnih imen, uporabi strokovnih izrazov<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"112\">\n<li><strong>Kak\u0161en je pomen ND?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Nara\u0161\u010dajo\u010da potreba po ra\u010dunalni\u0161ki dokumentaciji pacientov zahteva standardiziran jezik za opisovanje pacientovih problemov.<\/p>\n<p>ND izpolnjujejo to potrebo in pomagajo definirati podro\u010dje ZN z opisovanjem stanj, ki jih lahko MS neodvisno zdravi.<\/p>\n<p>Je spremenljiva in odvisna od spreminjanja zdravja ali odzivov nanj.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"113\">\n<li><strong>Sestavni del ND.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Negovalni problem (P)<\/u> \u2013 opis tistega vidika pacientovega zdravstvenega stanja, ki zahteva intervencijo MS. V skladu z definicijo ZN se nana\u0161a na stopnjo samostojnosti in na T\u017dA<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Etiologija ali vzrok problema (E)<\/u> \u2013 je razli\u010den in vklju\u010duje fiziolo\u0161ke, \u010dustvene, kognitivne, sociokulturne ali druge vzroke<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Simptomi (S)<\/u> \u2013 podatki na osnovi katerih se prepoznavajo negovalni problemi in vzroki<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MS najprej opazi S, nato E in P ter nato oblikuje ND!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"114\">\n<li><strong>Formiranje ND.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kratko, specifi\u010dno, objektivno, konkretno.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"115\">\n<li><strong>TT odstopanja.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Vi\u0161ja TT, ni\u017eja TT, deficit telesnih teko\u010din, motnje v ritmu spanja, deficit v samonegi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"116\">\n<li><strong>Katere elemente vklju\u010duje 5. faza?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Validacijo na\u010drta ZN (ocena veljavnosti\/to\u010dnosti na\u010drta ZN), analizo pogojev ZN (izberemo na\u010din dela glede na pogoje), realizacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"117\">\n<li><strong>V kateri fazi pride dinami\u010dni proces najbolj do izraza in kaj vsebuje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V fazi izvajanja (5. faza). Vsebuje ponovno preverjanje stanja pacienta, oceno pogojev za izvajanje, izvajanje na\u010drtovanih intervencij, sprotno vrednotenje vpliva intervencij ZN in pacienta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"118\">\n<li><strong>Kaj je vrednotenje? Oblike, ki jih zajema kon\u010dno vrednotenje.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To je premi\u0161ljen in dinami\u010den proces, ki mora pokazati odzive na ZN in ozna\u010diti izbolj\u0161ano, nespremenjeno in tudi poslab\u0161ano stanje. Lo\u010dimo:<\/p>\n<ul>\n<li>Kontinuirano vrednotenje (neprestano spremljanje pacienta)<\/li>\n<li>Kon\u010dno vrednotenje (enkratno, izvaja se, ko se dose\u017eejo postavljeni cilji)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Zajema:<\/p>\n<ul>\n<li>Ocenjevanje stanja, obna\u0161anja pacienta<\/li>\n<li>Vrednotenje ciljev<\/li>\n<li>Vrednotenje intervencij ZN<\/li>\n<li>Vrednotenje u\u010dinkovitosti in uspe\u0161nosti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"119\">\n<li><strong>Zakaj je pomembno kriti\u010dno razmi\u0161ljanje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kriti\u010dno razmi\u0161ljanje je pomembno zaradi prevzemanja odgovornosti, samostojnega odlo\u010danja, samozavesti, ustrezne presoje in za prepre\u010devanje in re\u0161evanje problema. \u010ce ne razmi\u0161ljamo kriti\u010dno, postanemo del problema.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Faze PZN! Faza: ocenjevanje Faza: negovalna diagnoza Faza: postavitev ciljev Faza: na\u010drtovanje Faza: izvajanje Faza: vrednotenje &nbsp; Kaj delamo v posamezni fazi? Ocenjevanje \u2013 zbiramo in zabele\u017eimo vse informacije, ki jih bomo potrebovali za predvidevanje, odkrivanje, obvladovanje ali re\u0161evanje zdravstvenih problemov, razjasnitev pri\u010dakovanih izidov (rezultatov, ciljev), razvijanje natan\u010dnega na\u010drta. Negovalna diagnoza \u2013 analiziramo zbrane podatke, &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-2016-gradivo-za-izpit\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega 2016 gradivo za izpit<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[3764,80,83,4007],"class_list":["post-10872","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-gradivo-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1","tag-zdravstvena-nega-2016"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10872","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10872"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10872\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10881,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10872\/revisions\/10881"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10872"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10872"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10872"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}