{"id":1107,"date":"2010-01-18T12:04:12","date_gmt":"2010-01-18T11:04:12","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1107"},"modified":"2010-06-01T09:04:23","modified_gmt":"2010-06-01T08:04:23","slug":"nevrologija-uvod-zapiski-alzheimerjeva-bolezen-demenca-demence-mozganska-kap-glavoboli-glavobol","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-uvod-zapiski-alzheimerjeva-bolezen-demenca-demence-mozganska-kap-glavoboli-glavobol\/","title":{"rendered":"Nevrologija uvod zapiski"},"content":{"rendered":"

\"MIKROGLIJA-nevrologija\"CELI\u010cNA ZGRADBA \u017dIV\u010cEVJA:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Nevroznanost ima svoj besednjak<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Specializirane funkcije celic odgovorne za funkcijo organa<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Kako celice delujejo individualno, kako usklajeno<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0V sodobni nevroznanosti ne delimo mo\u017eganov od du\u0161e (ko bomo razumeli delovanje celic bomo spoznali ozadje du\u0161evnih procesov)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Nevroni in glija (lepilo) (mikrotom, mikroskop, selektivna barvanja)<\/p>\n

<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Golgi: nevriti tvorijo neprekinjeno mre\u017eje (kot npr. arterije in vene)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Mitohondriji \u2013mesto celi\u010dnega dihanja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Piruvat, kisik, ATP (Krebsov cikel)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Celi\u010dna membrana: prepreka (razli\u010dna sestava v razli\u010dnih delih celice)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Citoskelet (zna\u010dilna oblika, mikrotubuli, mikrofilamenti, nevrofilamenti)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Akson (telegrafska \u017eica, razvejitev)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Aksonski zaklju\u010dek, sinapsa
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Me\u0161i\u010dki
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Pre-in postsinapti\u010dna membrana, membranska \u0161pranja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sinapti\u010dni prenos
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Nevrotransmitorji
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Aksoplazmatski transport
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Wallerjeva degeneracija (ker je prekinjen stik med somo in aksonom \u2013prekinitev transporta)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Antero-in retrogradni transport, Kinezin in dinein
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0100 bilijonov nevronov
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Uni-, bi-in multipolarni nevroni
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Klasifikacija na osnovi dendritov (piramidni, zvezdasti, alfa, \u2026 )
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Klasifikacija na osnovi povezav (primarni senzori\u010dni, motori\u010dni, vmesni)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Klasifikacija na osnovi dol\u017eine
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Klasifikacija na osnovi nevrotransmitorja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Astrociti -regulacija kemi\u010dnega okolja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Oligodendroglija \u2013tvorba mielina v O\u017dS
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Schwannove celice \u2013tvorba mielina v P\u017dS
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ependim
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Mikroglija<\/p>\n

\u017dIV\u010cNA MEMBRANA:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0\u017div\u010dni signali v obliki elektri\u010dnih impulzov
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Prenos na daljavo
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0V telefonskem kablu \u2013elektroni
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0V aksonu \u2013nosilci elektri\u010dnega naboja ioni (prevodnost zato manj\u0161a), tudi slab\u0161a izolacija, zato izguba v okolico
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Re\u0161itev \u2013aksonske membrane sestavljene tako, da lahko prevajajo posebno vrsto signala \u2013AP (ni izgube na daljavo, informacija vsebovana v frekvenci pro\u017eenja, vzorcu pro\u017eenja razli\u010dnih nevronov)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Celice, ki generirajo in prevajajo AP imajo tako imenovane vzdra\u017ene membrane (AP nastanejo v njih)<\/p>\n

Ko membrana ne generira impulzov miruje (notranjost aksona negativna v primerjavi z zunanjostjo \u2013mirovalni membranski potencial)
\nTrije glavni \u201cigralci\u201d pri nastanku membranskega potenciala
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Vodne raztopine ionov zunaj in znotraj celice
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Membrana
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Beljakovinske molekule v membrane
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Voda (glavna sestavina znotraj in izven celi\u010dne teko\u010dine)<\/p>\n

V njej raztopljeni ioni (vodna molekula sama polarizirana): Na, K, Cl, Ca<\/p>\n

FOSFOLIPIDNA MEMBRANA: <\/strong>
\nSestavljena iz lipidnih, v vodi netopnih molekul.
\nTi lipidi predstavljajo prepreko za v vodi topne ione in za vodne molekule in tako prispevajo k mirovalnemu membranskemu potencialu in k AP<\/p>\n

BELJAKOVINE:<\/strong>
\nSpecifi\u010dna beljakovinska sestava nevronov (encimi, citoskelet, receptorji, kanali)
\nBeljakovine sestavljene iz aminokislin (polipeptidna veriga, vija\u010dnica, tridimenzionalna struktura, kvartarna struktura)
\nBeljakovinski kanali (velikost in polarnost dolo\u010data ionsko specifi\u010dnost; K, Na, Ca, ..)
\nKanali imajo lahko \u201cvrata\u201d, ki so bodisi odprta ali zaprta<\/p>\n

Ionske \u010drpalke -encimi, ki ob porabi energije preme\u0161\u010dajo ione prek membrane<\/p>\n

GIBANJE IONOV:<\/strong>
\nDifuzija (koncentracijski gradient) \u2013mogo\u010da, \u010de ima membrana kanale prehodne za ione
\nElektri\u010dni naboj (nasprotno nabiti delci se privla\u010dijo in obratno; elektri\u010dni tok odvisen od napetosti in upora)
\nDa napetostna razlika povzro\u010di pretok ionov prek membrane, mora biti ta zanje prevodna, kar v primeru Na in Cl ionov ne velja.<\/p>\n

MIROVNI MEMBRANSKI POTENCIAL:<\/strong>
\nNotranjost negativna
\nRazli\u010dni koc. Razli\u010dne konc. iste raztopine zunaj in znotraj celice; membrana za ione neprehodna; ni potencialne razlike
\nMembrana prevodna za K in ne za anione; koncentracijski gradient bo omogo\u010dil potovanje K v smeri manj\u0161e konc. (ven iz celice) dokler se ne izena\u010di z elektri\u010dnim gradientom v drugi smeri \u2013stanje mirovanja
\nZa mirovalni potencial torej zado\u0161\u010data koncentracijski gradient in selektivno propustna membrane.<\/p>\n

AKCIJSKI POTENCIAL:<\/strong>
\nTrajanje in faze akcijskega potenciala!
\nZa\u010detek AP je odprtje Na kanalov (prag za pro\u017eenje)
\nKonec: zaprtje Na in odprtje K kanalov
\nOsnovana depolarizacija nastane zaradi razli\u010dnih vzrokov (odprtje Na kanalov ob\u010dutljivih na nateg, odprtje Na kanalov, ki ga spro\u017ei vezava nevrotransmitorja, elektri\u010dno dra\u017eenje).<\/p>\n

PREVAJANJE AP:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Zvezno
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Saltatorno (kaj vpliva na hitrost prevajanja)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Narava lokalne anestezije (blok Na kanalov, tanka \u017eiv\u010dna vlakna ob\u010dutljivej\u0161a.)<\/p>\n

NEVROTRANSMITORJI:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Aminokisline, amini, beljakovine
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Razli\u010dni nevroni razli\u010dni transmitorji
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sinapse s hitrim prenosom uporabljajo glutamat, gama-aminomasleno kislino, glicin, Ach
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sinapse s po\u010dasnim prenosom \u2013 vse kategorije transmitorjev
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sinteza (razlika med amini, aminokislinami in beljakovinami)
\n
\nSPRO\u0160\u010cANJE TRANSMITORJA:<\/strong>
\n-AP odpre Ca kanale
\n-To je signal za spro\u0161\u010danje
\n-Proces eksocitoze
\n-Endocitoza membrane<\/p>\n

NEVROTRANSMITORSKI RECEPTORJI:<\/strong>
\nPostsinapti\u010dno so receptorske beljakovine
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Kemi\u010dno odvisni kanali (Na, Cl, povzro\u010dijo EPSP ali IPSP in so tako ekscitatorni oz. inhibitorni)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Kanali povezani s proteini G (u\u010dinki po\u010dasnej\u0161i, razli\u010dnej\u0161i; najprej vezava z receptorjem, zatem aktivacija majhnih beljakovin G, ki kon\u010dno aktivirajo efektorno beljakovino; slednja je lahko kanal, encim za sintezo sekundarnih prena\u0161alcev,..)<\/p>\n

MALCE ANATOMIJE:<\/strong><\/p>\n

Dva dela: osrednje in periferno \u017eiv\u010devje<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Osrednje \u017eiv\u010devje: mo\u017egani (veliki in mali mo\u017egani, mo\u017egansko deblo) in hrbtenja\u010da<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Veliki mo\u017egani: najve\u010dji in najrostralnej\u0161i del, dve polobli (vsaka o\u017eiv\u010duje nasprotno stran telesa)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Mali mo\u017egani: le\u017eijo pod oz. velikimi (\u010deprav manj\u0161i imajo ve\u010d nevronov kot obe polobli velikih), predvsem kontrola gibov, vsaka hemisfera nadzira svojo stran telesa<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Mo\u017egansko deblo: kompleksni sistemi \u017ei\u010dnih poti (povezave razli\u010dnih delov osrednjega \u017eiv\u010devja)in nevronov (regulacija \u017eivljenjsko pomembnih funkcij \u2013dihanje, zavest, telesna temperatura)<\/p>\n

Hrbtenja\u010da: ena glavnih funkcij je prevajanje; pre\u010dna po\u0161kodba \u2013hromost in anestezija.
\nKomunikacija s telesom prek spinalnih \u017eivcev \u2013po eden v vsakem segmentu (sprednja in zadnja korenina).<\/p>\n

PERIFERNO \u017dIV\u010cEVJE:<\/strong>
\nSomatsko in avtonomno
\nSomatsko aferentno: o\u017eiv\u010duje in zbira esenzibilne informacije iz ko\u017ee, mi\u0161ic, sklepov
\nSomatsko eferentno: Telesa celic v sprednjih rogovih hrbtenja\u010de, aksoni deli perifernega \u017eiv\u010devja
\nAvtnomno \u017eiv\u010devje: o\u017eiv\u010duje notranje organe, krvne \u017eile, \u017eleze; aferentno in eferentno.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Mo\u017eganski \u017eivci: 12 parov; izhajajo iz mo\u017eganskega debla; eni so del O\u017dS, drugi del somatskega P\u017d, tretji del visceralnega P\u017d
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Meninge (mo\u017eganske ovojnice), varovalna funkcija: trda in mehka mo\u017eganska opna, paj\u010devnica
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Subarahnoidni prostor napolnjen s cerebrospinalnim likvorjem
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Mo\u017eganski ventrikli
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Tudi v njih cerebrospinalni likvor; nastane horoidnem pleksusu, absropcija skozi arahnoidne vile<\/p>\n

SLIKANJA MO\u017dGAN:<\/strong>
\nCT, MR, funkcijske slikovne tehnike (PET, fMR, SPECT)<\/p>\n

VID:<\/strong>
\nVidni sistem uporablja svetlobo, da v nas ustvari podobo zunanjega sveta
\nVidni proces: lokalizacija predmeta, ki je izvor (odbite) svetlobe glede na gledalca in okolje; analiza velikosti, oblike in barve predmeta, zaznava gibanja, vse na\u0161teto v pogojih razli\u010dno mo\u010dne svetlobe
\nSvetloba je elektromagnetno valovanje (predmeti jo absorbirajo, odbijajo, razpr\u0161ijo, uklonijo)
\nBarva odvisna od valovne dol\u017eine; vse skupaj -bela
\nZ analizo, ki zajame velik del osrednjega \u017eiv\u010devja, je mogo\u010de izlu\u0161\u010diti informacijo o svetu.<\/p>\n

Vidna pot za\u010dne v o\u010desu
\nV zadnjem delu zrkla je mre\u017enica s fotoreceptorji, ki svetlobno energijo spremenijo v \u017eiv\u010dne impulze
\nOko se avtomati\u010dno prilagajo svetlobnim pogojem in sledi predmetom
\nMre\u017enici sta pravzaprav dve: ena specializirana za zaznavo , ko je svetlobe malo in druga za zaznavo, ko je veliko (tudi za barvo)<\/p>\n

MIKROSKOPSKA ANATOMIJA MRE\u017dNICE:<\/strong>
\nFotoreceptorji, bipolarne celice, ganglijske celice, horizontalne celice, Amakrine celice
\nNa svetlobo so ob\u010dutljive le receptorske celice
\nGanglijske celice edina pot iz mre\u017eice (pro\u017eijo AP)<\/p>\n

FOTORECEPTORJI:<\/strong>
\n125 milijonov v vsaki mre\u017enici
\n–\u00a0\u00a0 \u00a03 segmenti: zunanji, notranji (telo celice), sinapti\u010dni del
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Zunanji del ima membranske diske
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Fotopigment v njih vpije svetlobo in prek tega spremeni membranski potencial
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Pali\u010dnice (bolj ob\u010dutljive na svetlobo) in \u010depki (aktivni v tako imenovanih fotopi\u010dnih pogojih)
\nVse pali\u010dnice imajo eno vrsto pigmenta, trije tipi \u010depnic.<\/p>\n

FOTOTRANSDUKCIJA:<\/strong>
\nSprememba svetlobne energije v membranski potencial
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Proces, analogen dogodkom v sinapsi
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Aktiviran pigment spremeni beljakovine G. Te vplivajo na encime, ki spremenijo koncentracijo celi\u010dnega prena\u0161alca, kar spro\u017ei spremembo prevodnosti membranskih kanalov<\/p>\n

<\/p>\n

VIDNA POT:<\/strong>
\nOpti\u010dni \u017eivec, hiazma, traktus
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Levo in desno polpolje
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Opti\u010dni trakt kon\u010da v korpusu genikulatumu laterale (talamus)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Od tod opti\u010dna radiacija do mo\u017eganske skorje (V1)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Retinotopija<\/p>\n

SOMATOSENZORI\u010cNI SISTEM:<\/strong>
\nPoro\u010da o dotiku, \u017ege\u010dkanju, bole\u010dini temperaturi, polo\u017eaju delov telesa, \u2026
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ob\u010dutljiv je na razli\u010dne dra\u017eljaje: pritisk, polo\u017eaj sklepov in mi\u0161ic, raztegnitev mehurja, temperature
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ko dra\u017eljaji postanejo mo\u010dni in lahko \u0161kodljivi \u2013bole\u010dina
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Razlika od drugih senzori\u010dnih sistemov \u2013receptorji razporejeni v vsem telesu, skupina ob\u010dutkov (dotik bole\u010dina, temperatura, polo\u017eaj)
\nV grobem bomo somati\u010dno senzibilnost razdelili na dotik in bole\u010dino (razli\u010dni receptorji, poti in mo\u017eganski centri)<\/p>\n

PARIETALNA POLJA:<\/strong>
\nSegregacija razli\u010dnih vrst informacij (te\u017ea, velikost oblika, hrapavo, gladko)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Enotna zaznava
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Kompleksna zaznava
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Mesto, kamor dospejo tudi vidne informacije, na\u010drtovanje giba, pozornost
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Agnozija
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Zanemarjanje
\nZAZNAVA BOLE\u010cINE:<\/strong>
\nProsti \u017eiv\u010dni kon\u010di\u010di
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Aktivirajo jih dra\u017eljaji, ki lahko povzro\u010dijo po\u0161kodbo tkiva
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Membrane prostih \u017eiv\u010dnih kon\u010di\u010dev imajo kanale, ki jih ti dra\u017eljaji lahko aktivirajo
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Mehani\u010dni, kemi\u010dni, temperaturni, polimodalni receptorji
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Hiperalgezija<\/p>\n

VLOGA MALIH MO\u017dGANOV:<\/strong>
\nNadzira gibanje posredno s prilagajanjem odtoka informacij iz ve\u010djih descendentnih motori\u010dnih sistemov.
\nOkvare ne povzro\u010dijo parez ampak moteno koordinacijo gibov udov, o\u010di, moteno ravnote\u017eje, moten govor, zni\u017ean mi\u0161i\u010dni tonus.<\/p>\n

Najatraktivnej\u0161a ideja je, da mali mo\u017egani delujejo kot primerjevalec, ki posku\u0161a popraviti napake med \u017eelenim in dejansko potekajo\u010dim gibom (med samim izvajanjem, z vplivom na motori\u010dne programe sodeluje pri u\u010denju).<\/p>\n

Priliv v male mo\u017egane: periferni in vsi nivoji centralnega \u017eiv\u010devja, neposredno do skorje, posredno prek globokih jeder
\nOdliv: v glavnem prek globokih jeder v motori\u010dna jedra mo\u017eganskega debla in v mo\u017egansko skorjo.<\/p>\n

BAZALNI GANGLIJI:<\/strong>
\nPodobno kot mali mo\u017egani nimajo neposredne povezave s hrbtenja\u010do. Za razliko pa ne dobijo informacije neposredno iz receptorjev. Priliv v glavnem iz mo\u017eganske skorje. Odliv v premotori\u010dne in motori\u010dne dele skorje (prek talamusa).<\/p>\n

Bolezni (npr. Parkinsonova bolezen, povzro\u010dijo: nehotene zgibke, spremembe mi\u0161i\u010dnega tonusa, generalizirano nemo\u010d gibanja. Raziskave povezane z zdravljenjem so odkrile organizacijo transmitorskih sistemov v tem delu \u017eiv\u010devja.<\/p>\n

Koncept spodnjih (SMN) in zgornjih motori\u010dnih nevronov (ZMN):
\nSMN:vse \u017eiv\u010dne celice mo\u017eganskega debla in hrbtenja\u010de ki motori\u010dne aksone \u201cpo\u0161iljajo\u201d v periferne \u017eivce.<\/p>\n

ZMN:vsi motori\u010dni nevroni mo\u017eganske skorje in mo\u017eganskega debla, ki o\u017eiv\u010dujejo SMN
\nPo\u0161kodba enih in drugih se ka\u017ee z mi\u0161i\u010dno oslabelostjo (pareze oz. paralize po tipu SMN oz. ZMN).<\/p>\n

Za kontrolo hotenih gibov je najpomembnej\u0161a piramidna proga. Za\u010denja v mo\u017eganski skorji in o\u017eiv\u010duje motori\u010dne celice mo\u017eganskega debla (kortikobulbarni trakt) in hrbtenja\u010de (kortikospinalni trakt). Oba trakta na svoji poti pre\u010dita stran. Normalno se SMN Aktivirajo le preko ZMN.<\/p>\n

\u010ce je okvara v mo\u017eganskih poloblah bodo oslabele mi\u0161ice nasprotne strani telesa (hemiparaliza ali hemiplegija). Po\u0161kodba po kri\u017eanju pa povzro\u010di istostransko oslabitev.
\nNajpomembnej\u0161a zna\u010dilnost okvare piramidne proge je \u0161ibkost delov telesa in ne posameznih mi\u0161ic ali mi\u0161i\u010dnih skupin (oslabitev gibov, oslabitev mi\u0161ic).<\/p>\n

KONCEPTI MO\u017dGANSKE SMRTI:<\/strong>
\nSmrt mo\u017eganovkot celote
\nNepovratna izguba integrativne funkcije
\nmo\u017eganov (zavest, refleksi debla, dihanje)<\/p>\n

Odmrtje mo\u017eganskega debla
\n-popolna in nepovratna izguba zavesti
\n-neizogibna smrt preostalih mo\u017eganov
\nZato: smrt mo\u017eganskega debla = smrt \u010dloveka<\/p>\n

Odmrtje mo\u017eganske skorje
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0popolna in nepovratna (?) izguba zavedanja, zavestnega vedenja, vseh vi\u0161jih \u017eiv\u010dnih dejavnosti<\/p>\n

VEGETATIVNO STANJE:<\/strong>
\nDiagnosti\u010dna merila:
\n1. Ni nobenega znamenja, da bi se bolnik zavedal samega sebe ali okolja; bolnik ni zmo\u017een nikakr\u0161nega stika z drugimi.
\n2. Ni nobenega znamenja ciljnega, smiselnega ali hotenega vedenjskega odziva na dotik, na vidne, slu\u0161ne ali bole\u010dinske dra\u017eljaje.
\n3. Ni nobenega znamenja, da bi bolnik razumel govorico ali se sam posku\u0161al izraziti.<\/p>\n

4. Bolnik je ob\u010dasno buden, oz. ima ohranjen cikel spanja in budnosti.
\n5. Ima dovolj ohranjeno delovanje avtonomnih mehanizmov hipotalamusa in mo\u017eganskega debla, da ob ustrezni zdravni\u0161ki oskrbi in zdravstveni negi lahko ostaja \u017eiv.<\/p>\n

6. Bolnik je inkontinenten za vodo in blato.
\n7. Ima razli\u010dno dobro ohranjene reflekse mo\u017eganskega debla (zeni\u010dne reakcije, kornealne, cefalookularne in vestibulookularne reflekse, reflekse po\u017eiranja in davljenja) in hrbtenja\u010dne reflekse.<\/p>\n

Prognoza kroni\u010dnega vegetativnega stanja je odvisna od treh dejavnikov:
\n1. od vzrokapo\u0161kodbe mo\u017eganov
\n2. od bolnikove starosti
\n3. od trajanjavegetativnega stanja<\/p>\n

MOTNJE SPANJA:<\/strong>
\nNarkolepsija (\u010dezmerna zaspanost, katapleksija, paralza v spanju, hipnagogne halucinacije<\/p>\n

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN:<\/strong><\/p>\n

Demenca, ki moti vsakodnevno funkcioniranje na delu in v socialnih stikih (nevrofibrilarne pentlje, senilni plaki, izguba nevronov, izguba sinaps)
\n\u2022Najpogostej\u0161a oblika demence
\n\u2022Predvsem bolezen starosti
\n\u2022Kemi\u010dno gre za pomanjkanje acetilholina (degeneracija Meynertovega jedra), pa tudi noradrenalina, serotonina.<\/p>\n

Vzroki: poligenski, ve\u010dina bolnikov sporadi\u010dnih (starej\u0161e matere, po\u0161kodbe glave, virus herpes simpleks, alel epsilon 4 apolipoproteina E, monogenske oblike redke, Downov sindrom<\/p>\n

Klini\u010dne zna\u010dilnosti: plaze\u010d za\u010detek, spominske motnje, disfazija, diskalkulija, disgrafija, dispraksija, agnozija, osebnostne spremembe, mioklonizmi, mi\u0161i\u010dna rigidnost, motnje hoje, primitivni refleksi, motnje kontinence, akinezija, mutizem.
\n
\nDRUGI VZROKI DEMENC:<\/strong><\/p>\n

Vaskularni, bolezen Lewyjevih telesc, Parkinsonova bolezen, po\u0161kodbe mo\u017eganov, zastrupitve, pomanjkanje vit. B12, hipotireoza, Pickova bolezen, Huntingtonova bolezen, psevdodemenca.<\/p>\n

ZDRAVLJENJE:
\nInhibitorji acetilholinesteraze, depresija, vedenjske motnje
\nTRANZITORNA ISHEMI\u010cNA ATAKA:
\nNenadna izguba \u017eari\u0161\u010dne mo\u017eganske funkcije nastala zaradi motene prekrvitev.
\nTrajanje do 24 ur.
\nSimptom bolezni srca, \u017eil, krvi.<\/p>\n

MO\u017dGANSKA KAP:<\/strong>
\nNenadno nastala \u017eari\u0161\u010dna mo\u017eganska simptomatika, ki traja ve\u010d kot 24 ur (ishemi\u010dna, hemoragi\u010dna).
\nTretji najpogostej\u0161i vzrok smrti
\nVzroki ishemi\u010dne kapi: Aterotrombembolizmi velikih arterij, mikroateromi manj\u0161ih arterij, embolusi iz srca, hematolo\u0161ke bolezni, neateromatozne bolezni \u017eil.<\/p>\n

Vzroki mo\u017eganskih krvavitev: zve\u010dan krvni tlak in mikroanevrizme, AV malformacije, krvavitev po ishemi\u010dni okvari, tumorji, arteritis
\nSubarahnoidna krvavitev (anevrizma, AV malformacija)<\/p>\n

Dejavniki tveganja: arterijska hipertenzija, angina pektoris & miokardni infarkt, kajenje, intermitentna klavdikacija, sr\u010dne aritmije, TIA, \u0161um nad vratnimi \u017eilami, sladkorna bolezen
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Kateri del mo\u017eganov je mo\u017eganska kap prizadela?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Vzrok?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Zdravljenje
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Rehabilitacija
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Prepre\u010devanje ponovitev<\/p>\n

GLAVOBOLI:<\/strong>
\nPrimarni (tenzijski 69 %, idiopatski kljuvajo\u010di 33 %, migrenski 16 %, spro\u017eeni z naporom 1 %, glavobolli v rojih 0.1 %)<\/p>\n

Sekundarni (ob sistemskih infektih 63 %, ob po\u0161kodbi glave 4 %, zaradi jemanja zdravil 3 %, \u017eilne bolezni 1 %, subarahnoidna krvavitev <1 %, mo\u017eganski tumor 0.1 %)<\/p>\n

Drugi vzroki sekundarnih glavobolov: meningitis, temporalni arteritis, benigna intrakranialna hipertenzija, tromboza venskih sinusov, malformacija Arnold-Chiari<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

CELI\u010cNA ZGRADBA \u017dIV\u010cEVJA: –\u00a0\u00a0 \u00a0Nevroznanost ima svoj besednjak –\u00a0\u00a0 \u00a0Specializirane funkcije celic odgovorne za funkcijo organa –\u00a0\u00a0 \u00a0Kako celice delujejo individualno, kako usklajeno –\u00a0\u00a0 \u00a0V sodobni nevroznanosti ne delimo mo\u017eganov od du\u0161e (ko bomo razumeli delovanje celic bomo spoznali ozadje du\u0161evnih procesov) –\u00a0\u00a0 \u00a0Nevroni in glija (lepilo) (mikrotom, mikroskop, selektivna barvanja)<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[],"class_list":["post-1107","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1107","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1107"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1107\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1107"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1107"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1107"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}