{"id":1115,"date":"2010-01-19T14:18:23","date_gmt":"2010-01-19T13:18:23","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1115"},"modified":"2010-06-01T09:03:07","modified_gmt":"2010-06-01T08:03:07","slug":"biokemija-podrobno-2010-biofizika-biokemija-bio-fizika-kemija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-podrobno-2010-biofizika-biokemija-bio-fizika-kemija\/","title":{"rendered":"Biokemija in biofizika podrobno 2010"},"content":{"rendered":"

\"etanol-formula\"KAK\u0160NA JE KONCENTRACIJA Na+\u00a0 V ECT, \/K+\/Cl- ?<\/strong><\/p>\n

KONCENTRACIJA Na+ v ECT je 135 \u2013 145 mmol\/L, v ICT je 12 mmol\/L<\/p>\n

K+ v ECT\u00a0 je 3,6 \u2013 5,1 mmol\/L, v ICT je 140 mmol\/L<\/p>\n

Cl- v ECT je 95 \u2013 105 mmol\/L<\/p>\n

TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI!<\/strong><\/p>\n

LDL ( LIPOPROTEINI majhne gostote ) so glavni prena\u0161alci holesterola po krvi iz jeter do perifernih tkiv.<\/p>\n

HDL ( LIPOPROTEINI velike gostote ) prena\u0161ajo kri iz perifernih tkiv v jetra \u2013 dober holesterol.<\/p>\n

Poznamo PROSTI in ZAESTRENI holesterol.<\/p>\n

<\/p>\n

NAPI\u0160I FORMULE ZA:<\/strong><\/p>\n

* \u00b7 ETANOL = C2H5OH
\n* \u00b7 METAN = CH4
\n* \u00b7 AMONIAK = NH3
\n* \u00b7 AMONIJEVA BAZA = NH4OH ( NH3 + H2O\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NH4+ + OH- )
\n* \u00b7 DU\u0160IK = N2
\n* \u00b7 SOLNA KISLINA = HCl<\/p>\n

ESENCIALNE AMINOKISLINE!<\/strong><\/p>\n

ESENCIALNE AK so AK, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vna\u0161ati s hrano. Esencialnih AK je 8: IZOLEVCIN, LEVCIN, LIZIN, METIONIN, FENILANALIN TREONIN, TRIPTOFAN in VALIN.<\/p>\n

NEESENCIALNE AMINOKISLINE!<\/strong><\/p>\n

NEESENCIALNE AK so AK, ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebne v prehrani. Neesencialne\u00a0 AK so: ALANIN, ASPARAGIN, ASPARTAT, CISTEIN,<\/p>\n

GLUTAMAT, GLUTAMIN, GLICIN, PROLIN, SERIN, TIROZIN.<\/p>\n

FUNKCIONALNE GRUPE AMINOKISLIN!<\/strong><\/p>\n

Centralni \u2013 C \u2013 atom, na katerega so vezani \u2013 H \u2013 atom, karboksilna skupina ( COOH ),<\/p>\n

aminska skupina ( NH2 ) in stranska veriga ( R ).<\/p>\n

KAJ JE GLUTATION? \u2013 NJEGOVA VLOGA V ERITROCITU!<\/strong><\/p>\n

GLUTATION je peptid, ki je sestavljen iz aminokislin GLUTAMIN \u2013 a, CISTEIN \u2013 a in<\/p>\n

GLIACIN<\/strong> \u2013 a. Je antioksidant in reducent.<\/p>\n

Njegova vloga v eritrocitu je, da dr\u017ei obliko eritrocitove membrane!<\/p>\n

KAJ SO GLIKOLIPIDI?<\/strong><\/p>\n

Glikolipidi so del lipidnega dvosloja celi\u010dne membrane – so samo na zunanji strani.<\/p>\n

Sestavljeni so iz polarne glave ( hidrofilni ) in nepolarnega repa ( hidrofobni ). Glava je iz sladkorja \u2013 obi\u010dajno iz galaktoze, lahko pa iz glukoze \u2013 sladkorjev pa je lahko tudi ve\u010d.<\/p>\n

KAJ SO KOFAKTORJI ENCIMOV ( DEFINICIJA ), KATERI SO POGOSTI?<\/strong><\/p>\n

Kofaktorji encimov so KOENCIMI = koencimi se na encim ve\u017eejo samo za\u010dasno.<\/p>\n

Koencimi so obi\u010dajno vitamini: – niacin – B2<\/p>\n

– pantotenska kislina – B1<\/p>\n

– biotin – pridoxal fosfat<\/p>\n

– B12 – folna kislina<\/p>\n

<\/p>\n

NAPI\u0160I DEFINICIJO AKTIVNEGA KATALITI\u010cNEGA CENTRA ENCIMA!<\/strong><\/p>\n

AKTIVNI kataliti\u010dni center encima je pomemben za njegovo kataliti\u010dno delovanje. Reagira z molekulami substrata, specifi\u010den je za posamezen encim; substrat se nanj ve\u017ee s kovalentnimi vezmi.<\/p>\n

KAJ SO ALOSTERI\u010cNI ENCIMI?<\/strong><\/p>\n

Alosteri\u010dni encimi spadajo med REGULATORNE encime. So velika skupina encimov, ki ne ka\u017eejo zna\u010dilnosti MICHAELIS \u2013 MENTENOVE kinetike = HIPERBOLI\u010cNE krivulje hitrosti. Alosteri\u010dnost pomeni, da so sestavljeni iz ve\u010d podenot pri katerih pride pri vezavi<\/p>\n

LIGANDOV do KONFORMACIJSKIH sprememb. V celici so ti encimi odgovorni za katalizo pa tudi za uravnavanje hitrosti celotnih metaboli\u010dnih procesov.<\/p>\n

MICHAELIS \u2013 MENTENOVA ENA\u010cBA!<\/strong><\/p>\n

KAJ SO TRIACIL GLICEROLI? ( TAG )<\/strong><\/p>\n

TRIACIL GLICEROLI so nepolarni LIPIDI. Sestavljeni so iz glicerola in ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n

Lahko so enostavni TAG \u2013 imajo tri enake ma\u0161\u010dobne kisline ( redki v naravi ) ali me\u0161ani z dvema ali tremi razli\u010dnimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami.<\/p>\n

TAG so nepolarne, hidrofobne molekule \u2013 HETEROPOLIMERI.<\/p>\n

KAKO NASTANEJO TAG \u2013 I ?<\/strong><\/p>\n

Nastanejo z ESTERSTIFIKACIJO. Glicerol ima tri hidroksilne skupine, na katere se z esterskimi vezmi ve\u017eejo ma\u0161\u010dobne kisline.<\/p>\n

KATERE SO MA\u0160\u010cOBNE KISLINE; NA\u0160TEJ 3!<\/strong><\/p>\n

Poznamo nasi\u010dene in nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline.<\/p>\n

Te so: STEARINSKA, OLEINSKA, LINOLNA, PALMITINSKA MK.<\/p>\n

SOLI MK \u2013 dobijo kon\u010dnico \u2013 AT.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED OLJI IN TRDNIMI MA\u0160\u010cOBAMI?<\/strong><\/p>\n

Ma\u0161\u010dobe so TAG izolirani iz \u017eivalskega tkiva in so pri sobni temperaturi trdni, ker vsebujejo<\/p>\n

prete\u017eno. Olja pa so TAG\u00a0 iz rastlinskih semen in vsebujejo prete\u017eno nenasi\u010dene<\/p>\n

MK in so pri sobni temperaturi teko\u010di. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na GLICEROL.<\/p>\n

ZAKAJ SO POMEMBNI GLIKOPROTEINI?<\/strong><\/p>\n

GLIKOPROTEINI so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih biolo\u0161kih procesih \u2013 pri imunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami in strjevanju krvi; mnogi pa so pripeti na plazemsko membrano.<\/p>\n

KAJ SO HILOMIKRONI?<\/strong><\/p>\n

HILOMIKRONI so LIPOPROTEINI z najmanj\u0161o gostoto; sestavljeni so iz lipidov, lahko jih razumemo kot kapljice ma\u0161\u010dob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov. V notranjosti vsebujejo TRIACILGLICEROLE in ZAESTREN holesterol, na povr\u0161ini pa holesterol, fosfolipide in proteine, ki jim pove\u010dajo topnost v vodi.<\/p>\n

KAJ SO LIPOPROTEINI?<\/strong><\/p>\n

Nepolarni lipidi se po krvi prena\u0161ajo kot lipoproteinski kompleksi; to so serumski delci,<\/p>\n

sestavljeni iz specifi\u010dnih proteinov \u2013 imenovanih APOLIPOPROTEINI in razli\u010dnih<\/p>\n

kombinacij TRIACILGLICEROLOV,FOSFOLIPIDOV, HOLESTEROLA IN HOLESTEROLNIH ESTROV!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAK\u0160NA JE KONCENTRACIJA Na+\u00a0 V ECT, \/K+\/Cl- ? KONCENTRACIJA Na+ v ECT je 135 \u2013 145 mmol\/L, v ICT je 12 mmol\/L K+ v ECT\u00a0 je 3,6 \u2013 5,1 mmol\/L, v ICT je 140 mmol\/L Cl- v ECT je 95 \u2013 105 mmol\/L TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI! LDL ( LIPOPROTEINI majhne gostote ) so … Preberi ve\u010d o Biokemija in biofizika podrobno 2010<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[128,10,11,134],"class_list":["post-1115","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-1letnik-biokemija-in-biofizika","tag-biofizika","tag-biokemija","tag-vprasanja-in-odgovori-biokemija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1115","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1115"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1115\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1115"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1115"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1115"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}