{"id":1139,"date":"2010-01-28T20:57:58","date_gmt":"2010-01-28T19:57:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1139"},"modified":"2010-01-28T20:57:58","modified_gmt":"2010-01-28T19:57:58","slug":"biokemija-na-kratko-2010-vprasanja-in-odgovori-biokemija-biofizika-kemija-bio","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-na-kratko-2010-vprasanja-in-odgovori-biokemija-biofizika-kemija-bio\/","title":{"rendered":"Biokemija na kratko 2010"},"content":{"rendered":"

\"kromatin-biokemija-biofizika\"1. katere tri ve\u010dje skupine makrobiolo\u0161kih molekul pozna\u0161?<\/strong><\/p>\n

Nukleinske kisline-DNA;RNA<\/p>\n

Proteini-encimi<\/p>\n

Polisaharidi-\u0161krob ,celuloza,glikogen<\/p>\n


\n2. kak\u0161na reakcija je kondenzacija?<\/strong><\/p>\n

Povezava mono merov z odcepom vode.<\/p>\n

<\/p>\n

3. homopolimeri<\/strong><\/p>\n

a.\u0161krob,b.glukoza,fruktoza,c.DNA<\/p>\n

4. prokarionti:<\/strong><\/p>\n

a.E.colli,b.medved,c.\u010dlovek<\/p>\n


\n5. Kje je shranjena biolo\u0161ka informacija?<\/strong><\/p>\n

Genetska informacija je shranjena v strukturi makromolekuleDNA(podvojevanje).RNA pa nosi informacijo za sintezo proteinov.<\/p>\n

7. relativna molekulska masa vode je:<\/strong><\/p>\n

H2O=H2X=2,0+O16,0=18,0<\/p>\n

8. kaj tvori puferske sisteme?<\/strong><\/p>\n

Pufri so vodne raztopine,ki se ob dodatku kislin ali bazupirajo spremembi pH.<\/p>\n

Bikarbonatni pufer,hemoglobinski p.,fosfatni p.,plazemski p.<\/p>\n


\n9. Na\u0161tej funkcionalne grupe AK:<\/strong><\/p>\n

Centralni C atom na katerega so vezani Hatom,karboksilna skupina COOH,aminska skupina NH2 in stranska veriga R.<\/p>\n

10. na\u0161tej 10 amiknokislin:<\/strong><\/p>\n

Alanin,arginin,aspargin,cistein,fenilalanin,glicin,glutamin,histidin,izolevcin,leucin,lizin<\/p>\n

11. Nari\u0161i krivuljo vezave O2 na mioglobin in hemoglobin:<\/strong><\/p>\n

15. Heksoze:<\/strong><\/p>\n

a.riboza,b.galaktoza(glukoza,fruktoza),c.deoksiriboza<\/p>\n


\n16. Kaj je saharoza?<\/strong><\/p>\n

Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, Spada med disaharide. Je spojina fruktoze in glukoze, z molekulsko formulo C12H22O11.<\/p>\n

17. na\u0161tej 6 ma\u0161\u010dobnih kislin:<\/strong><\/p>\n

metanojska kislina mravljin\u010dna kislina HCOOH etanojska kislina ocetna kislina CH3COOH propanojska kislina metilocetna kislina CH3CH2COOH butanojska kislina maslena kislina CH3(CH2)2COOHpentanojska kislina valerianska kislina CH3(CH2)3COOH heksanojska kislina kapronska kislina CH3(CH2)4COOH<\/p>\n


\n18. kaj je glukoza permeaza?<\/strong><\/p>\n

Prena\u0161alni protein za glukozo.<\/p>\n

19. Purinske baze so:<\/strong><\/p>\n

Adenine,gvanin.<\/p>\n

20. Iz \u010desa sestoji kromatin?<\/strong><\/p>\n

Osnovna enota kromatina je nukleosom. Nukleosom sestavlja proteinsko jedro iz osmih histonov: H2A, H2B, H3 in H4 (dve kopiji vsakega), okrog katerega je pribli\u017eno dvakrat ovita DNK.
\n
\n21. Kaj so ribosomi\u2019<\/strong><\/p>\n

Ribosom je celi\u010dni organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov. Ribosomi so sestavljeni iz ribosomska RNA|ribosomskeRNA in ribosomskih proteinov (ribonukleoprotein ali RNP).<\/p>\n

Ribosomi lahko v citoplazmi (notranja teko\u010dina celice) prosto lebdijo ali pa so vezani na endoplazemski retikulum ali na jedrno ovojnico.<\/p>\n


\n22. nari\u0161i mitohondrij:<\/p>\n

23.Kdaj nastane laktat?<\/strong><\/p>\n

Kon\u010dni produkt glikolize je piruvat. \u010ce na razpolago NI dovolj kisika, se ta nadalje spremeni v mle\u010dno kislino oz. sol mle\u010dne kisline \u2013 laktat, druga\u010de pa v acetil koencim A, ki nato vstopi v proces, ki se imenuje Krebsov cikel. V\u010dasih se je celotnemu procesu, v katerem nastane laktat, reklo anaerobna glikoliza.<\/p>\n

24.na\u0161tej tri molekule ki vstopajo v glikolizo:<\/strong><\/p>\n

Glukoza,MK,beljakovine<\/p>\n

25. Corijev ciklus:<\/strong><\/p>\n

Corijev ciklus je posebej pomemben v zgodnji<\/p>\n

fazi stradanja, v kateri se molekule laktata, ki<\/p>\n

nastanejo v perifernih tkivih, prenesejo v jetra<\/p>\n

in uporabijo v procesu glukoneogeneze.<\/p>\n

26.na\u0161tej hormone:<\/strong><\/p>\n

Inzulin , Glukagon, Adrenalin ,Histamin Noradrenalin , Dopamin Melatonin<\/p>\n

27.kaj so izotopi?<\/strong><\/p>\n

so atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim \u0161tevilom in razli\u010dnim masnim \u0161tevilom.<\/p>\n

28.KAK\u0160NA JE KONCENTRACIJA Na+ V ECT, \/K+\/Cl- ?<\/strong><\/p>\n

KONCENTRACIJA Na+ v ECT je 135 \u2013 145 mmol\/L, v ICT je 12 mmol\/L<\/p>\n

K+ v ECT je 3,6 \u2013 5,1 mmol\/L, v ICT je 140 mmol\/L<\/p>\n

Cl- v ECT je 95 \u2013 105 mmol\/L<\/p>\n

29.TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI!<\/strong><\/p>\n

LDL ( LIPOPROTEINI majhne gostote ) so glavni prena\u0161alci holesterola po krvi iz jeter do perifernih tkiv.<\/p>\n

HDL ( LIPOPROTEINI velike gostote ) prena\u0161ajo kri iz perifernih tkiv v jetra \u2013 dober holesterol.<\/p>\n

Poznamo PROSTI in ZAESTRENI holesterol.<\/p>\n

30.NAPI\u0160I FORMULE ZA:<\/strong><\/p>\n

* \u00b7 ETANOL = C2H5OH
\n* \u00b7 METAN = CH4
\n* \u00b7 AMONIAK = NH3
\n* \u00b7 AMONIJEVA BAZA = NH4OH ( NH3 + H2O\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NH4+ + OH- )
\n* \u00b7 DU\u0160IK = N2
\n* \u00b7 SOLNA KISLINA = HCl<\/p>\n

31.ESENCIALNE AMINOKISLINE!<\/strong><\/p>\n

ESENCIALNE AK so AK, ki jih telo ne more sintetizirati samo, zato jih moramo vna\u0161ati s hrano. Esencialnih AK je 8: IZOLEVCIN, LEVCIN, LIZIN, METIONIN, FENILANALIN TREONIN, TRIPTOFAN in VALIN.<\/p>\n

32.NEESENCIALNE AMINOKISLINE!<\/strong><\/p>\n

NEESENCIALNE AK so AK, ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebne v prehrani. Neesencialne AK so: ALANIN, ASPARAGIN, ASPARTAT, CISTEIN,
\n
\n34.KAJ JE GLUTATION? \u2013 NJEGOVA VLOGA V ERITROCITU!<\/strong><\/p>\n

GLUTATION je peptid, ki je sestavljen iz aminokislin GLUTAMIN \u2013 a, CISTEIN \u2013 a in<\/p>\n

GLIACIN \u2013 a. Je antioksidant in reducent.<\/p>\n

Njegova vloga v eritrocitu je, da dr\u017ei obliko eritrocitove membrane!<\/p>\n

35.KAJ SO GLIKOLIPIDI?<\/strong><\/p>\n

Glikolipidi so del lipidnega dvosloja celi\u010dne membrane \u2013 so samo na zunanji strani.<\/p>\n

Sestavljeni so iz polarne glave ( hidrofilni ) in nepolarnega repa ( hidrofobni ). Glava je iz sladkorja \u2013 obi\u010dajno iz galaktoze, lahko pa iz glukoze \u2013 sladkorjev pa je lahko tudi ve\u010d.<\/p>\n

36.KAJ SO TRIACIL GLICEROLI? ( TAG )<\/strong><\/p>\n

TRIACIL GLICEROLI so nepolarni LIPIDI. Sestavljeni so iz glicerola in ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n

Lahko so enostavni TAG \u2013 imajo tri enake ma\u0161\u010dobne kisline ( redki v naravi ) ali me\u0161ani z dvema ali tremi razli\u010dnimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami.<\/p>\n

TAG so nepolarne, hidrofobne molekule \u2013 HETEROPOLIMERI.<\/p>\n

37.KAKO NASTANEJO TAG \u2013 I ?<\/strong><\/p>\n

Nastanejo z ESTERSTIFIKACIJO. Glicerol ima tri hidroksilne skupine, na katere se z esterskimi vezmi ve\u017eejo ma\u0161\u010dobne kisline.<\/p>\n

38.KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED OLJI IN TRDNIMI MA\u0160\u010cOBAMI?<\/strong><\/p>\n

Ma\u0161\u010dobe so TAG izolirani iz \u017eivalskega tkiva in so pri sobni temperaturi trdni, ker vsebujejo<\/p>\n

prete\u017eno. Olja pa so TAG iz rastlinskih semen in vsebujejo prete\u017eno nenasi\u010dene<\/p>\n

MK in so pri sobni temperaturi teko\u010di. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na GLICEROL.<\/p>\n

39.ZAKAJ SO POMEMBNI GLIKOPROTEINI?<\/strong><\/p>\n

GLIKOPROTEINI so proteini, ki imajo kovalentno vezan ogljikov hidrat. Sodelujejo pri mnogih biolo\u0161kih procesih \u2013 pri imunskem odgovoru, prepoznavanju med celicami in strjevanju krvi; mnogi pa so pripeti na plazemsko membrano.
\n
\n40.KAJ SO HILOMIKRONI?<\/strong><\/p>\n

HILOMIKRONI so LIPOPROTEINI z najmanj\u0161o gostoto; sestavljeni so iz lipidov, lahko jih razumemo kot kapljice ma\u0161\u010dob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov. V notranjosti vsebujejo TRIACILGLICEROLE in ZAESTREN holesterol, na povr\u0161ini pa holesterol, fosfolipide in proteine, ki jim pove\u010dajo topnost v vodi.<\/p>\n

KAKO SE HILOMIKRONI TRANSPORTIRAJO V KRVNEM OBTOKU?<\/p>\n

V \u010drevesu se sestavijo iz lipidov iz hrane, se absorbirajo in preko limfe izlo\u010dijo v kri, po kateri se prenesejo do perifernih tkiv. Tam lipaza sprosti MK iz triacilglicerolov ( TAG ). Lipoprotein izgubi ve\u010dino TAG ostane hilomikronski ostanek, ki je bogat s holesterolom.<\/p>\n

41.KAJ SO LIPOPROTEINI?<\/strong><\/p>\n

Nepolarni lipidi se po krvi prena\u0161ajo kot lipoproteinski kompleksi; to so serumski delci,<\/p>\n

sestavljeni iz specifi\u010dnih proteinov \u2013 imenovanih APOLIPOPROTEINI in razli\u010dnih<\/p>\n

kombinacij TRIACILGLICEROLOV,FOSFOLIPIDOV, HOLESTEROLA IN HOLESTEROLNIH ESTROV!<\/p>\n

42.Koliko kemijskih elementov je biolo\u0161ko pomembnih?<\/strong>
\nOd ve\u010d kot 100 jih je biolo\u0161ko pomembnih 31 ( 28%).
\n<\/p>\n

43.Kateri elementi so sestavni del vsakega \u017eivega bitja?<\/strong>
\nOgljik, vodik, kisik, du\u0161ik, fosfor in \u017eveplo.<\/p>\n

44.Kaj so homopolimeri?<\/strong>
\nTo so makromolekule sestavljene iz enakih monomernih enot. V bistvu imajo vse molekule enako zgradbo in lastnosti. ( npr. \u0161krob, celuloza\u2026).
\n
\n45.Kaj so heteropolimeri?<\/strong>
\nTu gre za veliko \u0161tevilo molekul, ki se lahko med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemijskih in biolo\u0161kih zna\u010dilnostih. ( npr. protein, nukleinska kislina).
\n
\n46. Na\u0161tej deoksiribonukleotid monofosfate!<\/strong>
\nDNA je sestavljena iz \u0161tirih vrst monomernih enot: deoksiadenozin- 5\/ \u2013 monofosfata ( dAMP), dGvaninMP, dCitozinMP, dTiminMP.<\/p>\n

47.Na\u0161tej vlaknaste strukture citoskeleta!<\/strong>
\nCitoskelet sestavljajo predvsem proteini. Vlaknaste strukture tvorijo mikrotubuli, mikrofilamenti, srednje veliki filamenti.<\/p>\n

48.Na\u0161tej 5 razlik med prokariontsko in eukariontsko celico!<\/strong>
\nOBLIKA ( prokarionti: kroglaste,pali\u010dne in spiralne) ,\u00a0 Eukarionti: razli\u010dnih oblik
\nMEMBRANA:\u00a0 ( prokarionti: celi\u010dna stena z mezosomi, pokrita z bi\u010dki in piliji) ,\u00a0 Eukarionti: plazmalema iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov
\nCITOPLAZMA ( prokarionti: suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA ) ,\u00a0 Eukarionti ( citosol \u2013 proteini, encimi, hranila, prostor, kjer poteka mnogo metaboli\u010dnih reakcij )
\nJEDRO ( prokarionti: nimajo jedra, imajo samo nukleotid v katerem je zvita DNA),\u00a0\u00a0 Eukarionti: (imajo jedro z jedrno ovojnico v katerem je shranjena genetska informacija)<\/p>\n

ORGANELI ( prokarionti: nimajo organelov), Eukarionti: imajo organele
\nCITOSKELET ( prokarionti ga nimajo,imajo samo celi\u010dno steno),\u00a0\u00a0 Eukarionti ga imajo
\n
\n49. Zakaj slu\u017eijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?<\/strong>
\nUravnavanje gibanja organelov, oblika celice in celici omogo\u010dajo premikanje. CITOSKELET.<\/p>\n

50.Kako se prena\u0161a genetska informacija iz DNA?<\/strong>
\nInformacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine. Z generacije v generacijo se informacija prena\u0161a s podvojevanjem.<\/p>\n

51.Na\u0161tej vrste RNA!<\/strong>
\nObstajajo tri vrste RNA.\u00a0 \u2013 Ribosomska RNA ( rRNA), \u2013 Prena\u0161alna RNA ( tRNA),\u00a0 \u2013 Informacijska RNA ( mRNA).<\/p>\n

52.Kaj je genom?<\/strong>
\nCelotno koli\u010dino genetske informacije dolo\u010dene celice, ki je shranjena v makromolekuli DNA imenujemo genom.<\/p>\n

53.Na\u0161tej vlogo vode v celici!<\/strong>
\n– Je topilo in reaktant,<\/p>\n

– uravnava telesno temperaturo,<\/p>\n

– uravnava koncentracijo vodikovih ionov in pH,<\/p>\n

. je glavna sestavina ve\u010dine biolo\u0161kih teko\u010din.<\/p>\n

54.Zakaj so pomembni miceli?<\/p>\n

Struktura micela<\/p>\n

NATRIJEV STEARAT, KI JE KARBOKSILATNI ANION IN NEPOLARNI OGLJIKOVODIKOV KONEC + VODA
\nOmogo\u010dajo, da se lahko nepolarne spojine transportirajo po vodi, potem, ko se raztopijo v nepolarni sredici micelov. Zato jih uporabljamo, kot detergente ali kot nosilce zdravilnih u\u010dinkovin. Pomembni za nastanek biolo\u0161kih membran.<\/p>\n

55.Definicija pH kislin in baz!<\/strong>
\npH\u00a0 \u2013 negativni deseti\u0161ki logaritem koncentracije vodikovih ionov.<\/p>\n

Vrednost pH raztopine je odvisna od nekaterih snovi ( kisline, baze), ki zvi\u0161ajo ali zni\u017eajo koncentracijo vodikovih ionov v vodi.
\nKisline v vodni raztopini oddajo proton, baze pa sprejmejo proton.\u00a0\u00a0 Bolj je neka spojina kisla, ni\u017eji ima pH,bolj je alkalna vi\u0161ji ima pH.\u00a0 pH vrednost nevtralne vode je 7.<\/p>\n

56.Kaj je reverzibilna inhibicija encimov?<\/strong><\/p>\n

Reverzibilni inhibitorji se ve\u017eejo na encim, a lahko od njega disociirajo. Encim je torej neaktiven le takrat, ko je reverzibilni inhibitor vezan nanj.<\/p>\n

57.na\u0161tej tri koencime:<\/strong><\/p>\n

tiaminpirofosfat (TPP)<\/p>\n

lipoamid, koencim A (CoA-SH)<\/p>\n

lavinadenindinukleotid (FAD) in nikotinamidadenindinukleotid (NAD+)<\/p>\n

58.KAJ SO KOFAKTORJI ENCIMOV ( DEFINICIJA ), KATERI SO POGOSTI?<\/strong><\/p>\n

Kofaktorji encimov so KOENCIMI = koencimi se na encim ve\u017eejo samo za\u010dasno.<\/p>\n

Koencimi so obi\u010dajno vitamini: \u2013 niacin \u2013 B2<\/p>\n

– pantotenska kislina \u2013 B1<\/p>\n

– biotin \u2013 pridoxal fosfat<\/p>\n

– B12 \u2013 folna kislina<\/p>\n

59.NAPI\u0160I DEFINICIJO AKTIVNEGA KATALITI\u010cNEGA CENTRA ENCIMA!<\/strong><\/p>\n

AKTIVNI kataliti\u010dni center encima je pomemben za njegovo kataliti\u010dno delovanje. Reagira z molekulami substrata, specifi\u010den je za posamezen encim; substrat se nanj ve\u017ee s kovalentnimi vezmi.
\n
\n60.KAJ SO ALOSTERI\u010cNI ENCIMI?<\/strong><\/p>\n

Alosteri\u010dni encimi spadajo med REGULATORNE encime. So velika skupina encimov, ki ne ka\u017eejo zna\u010dilnosti MICHAELIS \u2013 MENTENOVE kinetike = HIPERBOLI\u010cNE krivulje hitrosti. Alosteri\u010dnost pomeni, da so sestavljeni iz ve\u010d podenot pri katerih pride pri vezavi<\/p>\n

LIGANDOV do KONFORMACIJSKIH sprememb. V celici so ti encimi odgovorni za katalizo pa tudi za uravnavanje hitrosti celotnih metaboli\u010dnih procesov.<\/p>\n

61.MICHAELIS \u2013 MENTENOVA ENA\u010cBA! Osnovno ena\u010dbo lahko zapi\u0161emo kot:<\/strong><\/p>\n

pri \u010demer je:<\/p>\n

* \u00b7 V0 – za\u010detna hitrost,
\n* \u00b7 Vmax – maksimalna hitrost,
\n* \u00b7 [S] – koncentracija substrata,<\/p>\n

KM – Michaelisova<\/p>\n

* \u00b7 konstanta.<\/p>\n


\n62.Kaj so encimi? definicija encima in katere vrste encimov poznamo?<\/strong>
\nEncimi so katalizatorji biokemijskih reakcij v \u017eivih organizmih. Usmerjajo in uravnavajo tiso\u010de reakcij, ki omogo\u010dajo pretvorbe energije, sinteze in metaboli\u010dne razgradnje. Po kemi\u010dni strukturi so proteini. Oksireduktaze,transferaze,hidrolaze,izomeraze,liaze,ligaze<\/p>\n

Amilaza,lipaza,pepsin,ast,ldh,alt,ald
\nEncimi v celici: \u2013 membranski \u2013 citoplazmatski \u2013organelospecifi\u010dni \u2013 inkretorni \u2013 sekretorni<\/p>\n

63. Kaj so alosteri\u010dni encimi<\/strong><\/p>\n

ALOSTERI\u010cNI ENCIMI \u2013 SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME \u2013 SO VELIKA SKUPINA ENCIMOV KI NE KA\u017dEJO ZNA\u010cILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE \u2013 HIPERBOLI\u010cNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERI\u010cNOST POMENI DA SO SESTAVLJENI IZ VE\u010c PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE HITROSTI CELOTNIH METABOLI\u010cNIH PROCESOV<\/p>\n

64. Na\u0161tej funkcije mitohondrijev<\/strong><\/p>\n

PROSTOR KJER POTEKAJO METABOLI\u010cNI PROCESI, KI VODIJO DO NASTANKA ENERGIJSKO BOGATE MOLEKULE ATP.<\/p>\n

65. Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasi\u010denih ma\u0161\u010d. Kislin<\/strong><\/p>\n

ZANJE JE ZNA\u010cILNA REAKTIVNOST MOLEKUL, KI IMAJO DVOJNE VEZI V CIS KONFIGURACIJI MED DVEMA OGLJIKOMA.
\n
\n66.Katere \u017eol\u010dne kisline pozna\u0161?<\/strong><\/p>\n

HOLNO \u017dK ,GLIKOHOLNO \u017dK.<\/p>\n

67.Koliko je pH arterielne krvi<\/strong><\/p>\n

PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 \u2013 7.42.
\n
\n68.V kak\u0161ne epruvete se vr\u0161i odvzem krvi za teste ledvi\u010dne funkcije?<\/strong><\/p>\n

V EPRUVETE ZA BIOKEMI\u010cNE PREISKAVE. EPRUVETE SO Z RDE\u010cIM POKROV\u010cKOM (BREZ DODATKOV) ALI RUMENIM (EPRUV. Z GELOM)<\/p>\n

69. V katere epruvete vr\u0161imo odvzem krvi za amonijak (NH3)?<\/strong><\/p>\n

V EPRUVETE Z ZELENIM POKROV\u010cKOM (HEPARINIZIRANA) VSEBUJE LITHIUM HEPARIN. LAHKO PA TUDI V EPRUVETO Z VIJOLI\u010cNIM POKROV\u010cKOM, VENDAR JE POTREBNO DODATI \u0160E SERIN. EPRUVETO JE POTREBNO HRANITI NA LEDU IN NAJKASNEJE V 2 URAH DOSTAVITI V LABORATORIJ.<\/p>\n

70. V kak\u0161ne epruvete izvr\u0161imo odvzem krvi za kalcij?<\/strong><\/p>\n

RDE\u010c ALI RUMEN ZAMA\u0160EK.<\/p>\n

71. V kak\u0161ne epruvete izvr\u0161imo odvzem krvi za mikroelemente (cink, baker)?<\/strong><\/p>\n

V EPRUVETE Z MODRIM POKROV\u010cKOM<\/p>\n

72. V kak\u0161nih biolo\u0161kih teko\u010dinah se dolo\u010data Mg in Ca?<\/strong><\/p>\n

SERUM, URIN,
\n
\n73. Zakaj je pomembno, da kri za glukozo odvzamemo v epruvete s sivim zama\u0161kom?<\/strong><\/p>\n

VSEBUJE ANTIKOAGULANT, KI OHRANI GLUKOZO PRED RAZPADOM.<\/p>\n

74 .Iz \u010desa je sestavljena molekula hemoglobina<\/strong><\/p>\n

HEMOGLOBIN JE KONJUGIRANI PROTEIN. SESTAVLJEN JE IZ PROSTETI\u010cNE GRUPE \u2013 HEM, BELJAKOVINE – GLOBIN IN \u017dELEZA V DVO VALENTNI OBLIKI.<\/p>\n

75.KATABOLIZEM<\/strong>= osnovna kemi\u010dna reakcija je OKSIDACIJA. Razgradnja (npr.ma\u0161\u010dob,glukoze),nastanejo INTERMEDIATI ( vmesni produkti ), lahko pa do kon\u010dne razgradnje \u2013 nastane energija.<\/p>\n

76.ANABOLIZEM<\/strong>= sinteza kompleksnih biolo\u0161kih molekul. Osnovna kemi\u010dna reakcija je REDUKCIJA, da ta poteka je potrebna E ( iz ATP )<\/p>\n

77.KEMI\u010cNE ZNA\u010cILNOSTI AK: <\/strong>DIPOLARNA IONSKA OBLIKA-Ph7,4,AMINSKA SKUPINA-pKa9,7,KARBONSKA SKUPINApKa2,3,STEREOIZOMETRIJA(L-D AK)=SU\u010cEJO RAVNINO POLARIZACIJSKE SVETLOBE V LEVO IN DESNO.<\/p>\n

78.PEPTIDI<\/strong>-VE\u010c AK POVEZANIH Z AMIDNO VEZJO
\n
\n79.PROTEINI<\/strong>-POLIMERI IZ RAZLI\u010cNIH LEVOSU\u010cNIH AK
\n
\n80.LIPIDI<\/strong>-HIDROFOBNE SPOJINE-NASI\u010cENE IN NENASI\u010cENE MK
\n
\n81.MONOSAHARDI: <\/strong>FRUKTOZA,GALAKTOZA,RIBOZA,GLUKOZA,MANOZA
\n
\n82.DISAHARIDI:<\/strong> SAHAROZA,LAKTOZA,MALTOZA<\/p>\n

83.POLISAHARIDI:<\/strong> \u0160KROB,CELULOZA,GLIKOGEN
\n
\n84.KAJ JE GEN? <\/strong>GEN JE SESTAVNI DEL GENOMA.SESTAVLJEN JE IZ EKSONOV=KODIRAJO\u010cA REGIJA GENA( NOSIJO GENETSKO INFORMACIJO) IN INTRONOV=NEKODIRAJO\u010cA REGIJA GENOV (NE NOSIJO GENETSKE INFOR.)
\n
\n85.MLE\u010cNOKISLINSKO VRENJE POTEKA V AEROBNEM CITRATNEM CIKLUSU.<\/p>\n

86.POSLEDICE OKVARE GENOV:CISTI\u010cNA FIBROZA,MI\u0160I\u010cNA DISTROFIJA<\/p>\n

87.RNA JE SESTAVLJENA IZ RIBOZE.<\/strong><\/p>\n

DU\u0160IKOVE BAZE, KI TVORIJO RNA SO: ADENIN, CITOZIN, URACIL.<\/p>\n

VERIGI DVOJNE VIJA\u010cNICE STA POVEZANI Z KOVALENTNIMI VEZMI.<\/p>\n

Z VODIKOVIMI VEZMI SO POVEZANE BAZE V DNA : GVANIN IN CITOZIN.<\/p>\n

POSAMEZNA NUKLEOTIDNA VERIGA SLU\u017dI KOT MATRICA ZA SINTEZO SEBI ENAKE VERIGE.<\/p>\n

RNA V EVKARIONTSKI CELICI SE NAHAJA V JEDRU.<\/p>\n

SINTEZA RNK POTEKA V JEDRU.<\/p>\n

PRI TRANSKRIPCIJI RNA SODELUJEJO RNA POLIMERAZE.
\n
\n88.DNA V \u010cLOVE\u0160KI CELICI SE NAHAJA V KROMOSOMIH.<\/strong><\/p>\n

RIBOSOMI SE V EVKARIONTSKI CELICI NAHAJAJO NA POVR\u0160INI ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA.<\/p>\n

KROMATIN JE V JEDRU.<\/p>\n

KROMOSOMI SO MOLEKULE DNA.<\/p>\n

KROMOSOME LAHKO VIDIMO POD ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM.<\/p>\n

BELJAKOVINE, KI SO POVEZANE V DNA V KROMOSOMU SO HISTONI.<\/p>\n

PRI REPLIKACIJI DNA SODELUJEJO DNA POLIMERAZE.<\/p>\n

PRI EVKARIONTIH POTEKA REPLIKACIJA DNA V JEDRU.<\/p>\n

MAKROMOLEKULE SO: DNA, HOLESTEROL, RNA, KOENCIM \u2013 A
\n
\n89.MONOMERI SO: DEOKSIRIBOZA, GVANIN, RIBOZA, ASPARAGIN<\/p>\n

90.HETEROPOLIMERI SO: DNA, KOENCIM \u2013 A,<\/p>\n

91. HOMOPOLIMERI SO: GLIKOGEN,<\/p>\n

92. POLARNE MOLEKULE SO: ETANOL,<\/p>\n

93.ENCIMI SO: RNA,DNA,AST,ALT,ALKALNA FOSFATAZA<\/strong><\/p>\n

94.LIPIDI SO: VOSKI, HOLESTEROL, VITAMIN D<\/p>\n

95.KAJ JE RIBOZA IN KAJ JE DEOKSIRIBOZA ( pentozi, monomer )? V KATEREM CIKLUSU NASTAJATA?<\/strong><\/p>\n

To sta pentozi, monomera. Riboza je sladkor v ribonukleotid monosulfatu, ki je gradnik RNA. Deoksiriboza pa je sladkor v deoksiribonukleotid monofosfatu gradniku DNA. Nastajata v metaboli\u010dnem procesu GLIKOLIZE.<\/p>\n

96.KAJ SO BAKTERIOFAGI?<\/strong><\/p>\n

kompleksna oblika virusa, ki napada bakterije in so specializirani za dolo\u010deno bakterijo<\/p>\n

glava je sestavljena iz beljakovinskega ovoja, ki obdaja genetski material + REP<\/p>\n

beljakovine iz repa prepoznajo bakterijo, na katero se bakteriofagi pritrdijo z repkom<\/p>\n

uporabljajo jih za prepre\u010devanje bolezni, ki jih povzro\u010dajo bakterije<\/p>\n

97.KAJ JE REKOMBINACIJA DNA?<\/strong><\/p>\n

Rekombinacija DNA je molekulsko kloniranje!<\/p>\n

98.KAJ SO PLAZMIDI?<\/strong><\/p>\n

Plazmidi so ve\u010dinoma kro\u017ene, lahko pa tudi LINEARNE DVOVIJA\u010cNE molekule DNA, ki so sposobne samostojnega podvojevanja, pri bakterijah, arhejah, lahko pa tudi pri evkariontih.<\/p>\n

99.KAJ JE CIKLI\u010cNI ADENOZIN MONOFOSFAT?<\/strong><\/p>\n

cAMP je oblika adenozin monofosfata, v kateri sta hidroksilni skupini na mestih 3\u00b4 in 5\u00b4 povezani v cikli\u010dni fosfodiester in deluje kot sekundarni obve\u0161\u010devalec.
\n
\n100.KATERO HIDROLIZO POZNA\u0160?<\/strong><\/p>\n

HIDROLIZA je cepitev vezi. Pomeni, da polimer ob prisotnosti H2O razpade na monomere. Poznamo:ESTROV ( LIPAZA ),AMIDOV ( KARBOKSI \u2013 PEPTIDAZA )GLUKOZIDOV ( LAKTAZA )<\/p>\n

101.KAJ SO AMINOTRANSFERAZE?<\/strong><\/p>\n

Aminotransferaze so podskupina transferaz, ki katalizirajo TRANSAMINACIJO. Transferaze so encimi, ki katalizirajo prenos funkcionalne skupine z ene molekule na drugo. Transaminacija je reakcija v kateri se aminska skupina z ene AK prenese na alfa ketokislino = katalizirajo jo AMINOTRANSFERAZE.<\/p>\n

102.KAJ SO RIBOCIMI?Ribocimi so molekule kataliti\u010dne RNA, ki delujejo kot encimi. Molekula ima kataliti\u010dne in encimske lastnosti. Poznamo:RIBONUKLEAZA P \u2013 lahko cepi Trna,SAMOIZREZUJO\u010cI INTRONI RNA<\/p>\n

103.KAJ JE GORI\u0160\u010cE LE\u010cE POD MIKROSKOPOM?<\/strong><\/p>\n

To\u010dke v kateri opti\u010dna os prebode gori\u0161\u010dno ravnino imenujemo GORI\u0160\u010cE.<\/p>\n

NA\u0160TEJ DELE MIKROSKOPA!Lo\u010dimo mehanske in opti\u010dne dele. Opti\u010dni so:okular,objektiv,kondenzor,,kolektor, svetilo<\/p>\n

KAJ JE DIOPTRIJA?Dioptrija je enota za lomnost le\u010de.<\/p>\n

104.KAJ JE ESTERIFIKACIJA?<\/strong><\/p>\n

ESTERIFIKACIJA je kadar se hidroksilna skupina ( alkohol ) pove\u017ee z ma\u0161\u010dobno kislino z<\/p>\n

estersko vezjo. Proces lahko pote\u010de postopoma \u2013 nastanejo vmesni MONOACILGLICEROLI<\/p>\n

ali DIACILGLICEROLI. Produkt sta ESTER in VODA.
\n
\n105.KAJ JE MUTACIJA? <\/strong>Mutacija je napaka pri replikaciji DNA. V ekson se vgradi napa\u010den nukleotid. Posledica je prenos napa\u010dne informacije. Na eksonu \u2013 sprememba AK zaporedja, sinteza napa\u010dnega proteina \u2013 protein ne bo ve\u010d pravilno deloval. Na intronu je tiha mutacija \u2013 naj nebi imelo vpliva.<\/p>\n

106.RAZLIKA MED POLARNO IN NEPOLARNO SKUPINO!<\/strong>Polarne spojine so hidrofilne in so dobro topne v vodi ( alkoholi, amini, amidi, etri ). Polarna skupina tvori H \u2013 vezi z vodo. Nepolarne spojine so hidrofobne in niso topne v vodi (benzen)<\/p>\n

107.Katere biokemijske interakcije so zna\u010dilne za povezovanje biomolekul?
\n<\/strong>Nekovalentne vezi med biomolekulami:\u00a0 \u2013 vodikove vezi \u2013 van der Waalsove vezi \u2013 ionske vezi \u2013 hidrofobne interakcije<\/p>\n

108.Kaj so kodirajo\u010de regije gena?<\/strong>
\nKodirajo\u010de regije gena imenujemo EKSONI, ki nosijo informacijo. Povpre\u010den ekson vsebuje od 120 do 150 nukleotidnih baz, kar pomeni, da kodira od 40 do 50 aminokislin v proteinu.<\/p>\n


\n109.Kako imenujemo nekodirajo\u010de regije genov?<\/strong>
\nINTRONI \u2013 vrinjena zaporedja. Niso klju\u010dni nosilci dedne informacije.
\nKako se imenuje napaka v podvajanju DNA, \u010de se vgradi napa\u010den nukleotid?
\nMutacija.
\n
\n110.Na\u0161tej signalne molekule na membrani celic!<\/strong>
\nProstaglandini ( lipidi) in Hormoni ( peptidi, proteini, steroidi).<\/p>\n

111.Na kak\u0161ne molekule se ve\u017eejo signalne molekule?<\/strong>
\nVe\u017eejo se na receptorske molekule.
\nNa\u0161tej sekundarne obve\u0161\u010devalce!
\nMolekula cAMP,\u00a0 cGMP, Ca2+,\u00a0 diacilglicerol.
\n
\n112.Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?<\/strong>
\nMehanizem prenosa signalov je potreben, da se lahko za\u010dnejo celi\u010dni procesi.<\/p>\n

113.Na\u0161tej bolezni, ki so posledica motenj v celi\u010dni signalizaciji!<\/strong>
\nHIV, Sladkorna bolezen tipa 2,\u00a0 razli\u010dne vrste raka<\/p>\n

114.Napi\u0161i definicijo amfifilnih molekul!<\/strong>
\nImajo dvojen zna\u010daj. Imajo nepolarne in ionske lastnosti. Polarna glava in nepolaren rep. V vodi se ne raztapljajo, ampak tvorijo skupke \u2013 micele. Primer: Natrijev stearat.\ufeff<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. katere tri ve\u010dje skupine makrobiolo\u0161kih molekul pozna\u0161? Nukleinske kisline-DNA;RNA Proteini-encimi Polisaharidi-\u0161krob ,celuloza,glikogen 2. kak\u0161na reakcija je kondenzacija? Povezava mono merov z odcepom vode.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[148,128,10,11,1288],"class_list":["post-1139","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-1letnik-biokemija","tag-1letnik-biokemija-in-biofizika","tag-biofizika","tag-biokemija","tag-vprasanja-in-odgovori-biofizika-in-biokemija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1139","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1139"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1139\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1139"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1139"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1139"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}