{"id":1143,"date":"2010-01-28T21:09:33","date_gmt":"2010-01-28T20:09:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1143"},"modified":"2010-06-01T08:58:45","modified_gmt":"2010-06-01T07:58:45","slug":"javno-zdravje-zdravi-javno-1-letnik-javno-zdravje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/javno-zdravje-zdravi-javno-1-letnik-javno-zdravje\/","title":{"rendered":"Javno zdravje"},"content":{"rendered":"

\"javno-zdravje\"DETERMINANTA ZDRAVJA,KAJ SO?<\/strong><\/p>\n

Determinanta zdravja je definirana kot odlo\u010dujo\u010di dejavnik, ki vodi do spremembe\u00a0 zdravstvenega stanja. klju\u010dne determinante zdravja so:socialni in premo\u017eenjski status,socialno podporne mre\u017ee,izobrazba,zaposlitev in pogoji dela,socialno okolje,fizi\u010dno okolje,razvade in \u017eivljenjski slog,zdrav razvoj otroka,biolo\u0161ki in genetski dejavniki,zdravstvena oskrba,spol,kulturno okolje.<\/p>\n

KAJ DOLO\u010cA ZDRAVJE?<\/strong><\/p>\n

Pomen definicije SZO je ,da ponazori nelo\u010dljivost in soodvisnost \u010dlovekove pravice do zdravja. Pravica do zdravja pomeni pou\u010dnost, dostop do informacij,avtonomnost,sodelovanje pri\u00a0 ohranjanju zdravja kot del osnovnih \u010dlovekovih pravic kot so dru\u017ebene, socialne,kulturne,ekonomske in politi\u010dne pravice.
\n
\nKAK\u0160EN VPLIV IMA REV\u0160\u010cINA NA ZDRAVJE?<\/strong><\/p>\n

Rev\u0161\u010dina daje ob\u010dutek nemo\u010di in nadzora nad \u017eivljenjem.Revnej\u0161i \u010dlani dru\u017ebe praviloma \u017eivijo v neugodnih okoljih, ki delujejo stresno(npr:velika blokovska naselja v predmestjih, s povi\u0161ano stopnjo kriminalitete in posledi\u010dnim ob\u010dutkom ogro\u017eenosti).<\/p>\n

KOLIKO OTROK SE RODI LETNO?<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji se letno rodi nekaj ve\u010d kot 18.000 otrok ,kar v povpre\u010dju predstavlja okoli 50 rojstev dnevno ali eno rojstvo na dve uri.v svetu se letno rodi okoli 140 milijonov ljudi.<\/p>\n

KAJ SO SOCIALNO PODPORNE MRE\u017dE?<\/strong><\/p>\n

Podpora dru\u017eine, prijateljev in skupnosti je povezana z bolj\u0161im zdravjem.socialne podporne mre\u017ee pomagajo ljudem ,da prebrodijo te\u017eave in se znajdejo, kako postopati v neugodnih situacijah. Posamezniku nudijo oz. dajejo ob\u010dutek,da lahko obvlada in nadzira svoje \u017eivljenje ne glede na okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n

LO\u010cI MED PODATKI,KI SE ZBIRAJO OB\u010cASNO IN TISRI, KISE ZBIRAJO SISTEMATI\u010cNO STALNO?<\/strong><\/p>\n

Sistemati\u010dno stalno(npr .demografski podatki vitalne statistike)in jih najdemo v podatkovnih zbirkah ali<\/p>\n

Ob\u010dasno(kot epidemiolo\u0161ke raziskave in preiskave)<\/p>\n

KAJ SO DEMOGRAFSKI DOGODKI?<\/strong><\/p>\n

To so :rojstvo,poroka,lo\u010ditev,smrt,selitev<\/p>\n

KDAJ ZA\u010cNEMO CEPITI PROTI NALEZJIVIMI BOLEZNIMI?<\/strong><\/p>\n

s cepljenjem lahko pri\u010dnemo \u0161ele v 3. Mesecu \u017eivljenja
\n
\nMEDIANA SREDINA IN ARITMETI\u010cNA SREDINA,IZRA\u010cUNAJ!<\/strong><\/p>\n

Aritmeti\u010dna sredina :je najbolj uporabljena srednja vrednost. Imenujemo jo povpre\u010dje, ki ga izra\u010dunamo tako,da se\u0161tejemo\u00a0 vse vrednosti in delimo s \u0161tevilom opravljenih meritev. formula je:X povpr=(X1+X2+X3\u2026..Xn):n<\/p>\n

Aritmeti\u010dna sredina predstavlja te\u017ei\u0161\u010de sredine<\/p>\n

Mediana sredina:je druga srednja vrednost .podatke podatke v tabeli uredimo po vrsti .Poi\u0161\u010demo vrednost na sredini in jo poimenujemo mediana.Polovica vrednosti je ve\u010dja , polovica manj\u0161a
\n
\nMERE POGOSTOSTI?<\/strong><\/p>\n

Pogostost izra\u017eamo na razli\u010dne na\u010dine :z absolutnim \u0161tevilom(t.j. preprosto \u0161tetje),proporcem,razmerjem,stopnjo,prevalenco,incidenco(ali inciden\u010dno stopnjo)
\n
\nKAKO IZRA\u010cUNAMO NARAVNI PRIRASTEK?<\/strong><\/p>\n

Naravni prirastek=\u0161tevilo \u017eivorojenih \u2013\u0161tevilo umrlih<\/p>\n

STAROSTNA PIRAMIDA
\n<\/strong>
\nStrukturo prebivalstva po starosti in spolu prikazujemo v obliki starostne piramide.Lo\u010dimo tri vrste starostnih piramid:<\/p>\n

Hitro rasto\u010de prebivalstvo, ki ima obi\u010dajno visok naravni prirastek<\/p>\n

Po\u010dasi rasto\u010de prebivalstvo z zmernim naravnim prirastkom<\/p>\n

Starajo\u010de prebivalstvo,kjer \u0161tevilo rojstev upada-smrt lahko celo prese\u017eejo \u0161tevilo rojstev za slovenijo je zna\u010dilna tretja oblika starostne piramide.<\/p>\n

PROTI\u00a0 KATERIM BOLEZNIM JE USMERJEN RAZVOJ CEPIV?<\/strong><\/p>\n

O\u0161pice,mumps,rde\u010dke, norice,rumena mrzlica,otro\u0161ka paraliza-polio<\/p>\n

PROTI KATERIM BOLEZNIM NI BIL USPE\u0160EN RAZVOJ CEPIV?<\/strong><\/p>\n

Davica, tetanus,os.ka\u0161elj, hemofilus influence,meningokok,klopni meningitis,gripa,tifus,HIV<\/p>\n

KAK\u0160NI SISTEMI SO ZDRAVSTVENA VARSTVA? OD KOD DOBIMO DENAR,KDO FINANCIRA,\u2026?<\/strong><\/p>\n

Sistem zdravstvenega varstva je sistem dru\u017ebenih, skupinskih in individualnih ukrepov in storitev za krepitev zdravja za prepre\u010devanje bolezni, zgodnje odkrivanje,pravo\u010dasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in po\u0161kodovanih. sistemi zdravstvenega so privatni:delujejo na tr\u017enih na\u010delih(ustvarjajo dobi\u010dek),neprofitni, vzajemnostni sistem.javni sisteme pa lo\u010dimo glede na vlogo dr\u017eave pri njihovem upravljanju in financiranju. sistemi so:Bismarckov model zdravstvenega varstva,Beverigov model,Sema\u0161kov model<\/p>\n

BISMARCKOV MODEL<\/strong><\/p>\n

Temelji na na\u010delih obveznega zdravstvenega zavarovanja kot ga predpisuje zakon<\/p>\n

Zakon dolo\u010da okvire zavarovanja,s katerim avtonomno razpolagajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb<\/p>\n

KAKO DEFINIRAMO JAVNO ZDRAVJE?!<\/strong><\/p>\n

Sodobno javno zdravje razumemo kot proces aktivacije,mobilizacije in vklju\u010devanja lokalnih,nacionalnih in mednarodnih virov,da se zagotovi pogoje za ohranjanje in vzdr\u017eevanje zdravja ljudi.
\n
\nPRISPEVNA STOPNJA ZA ZAPOSLENE ZAVAROVANE OSEBE?<\/strong><\/p>\n

Za zaposlene je prispevna stopnja 13,45% bruto pla\u010de ,kise deli na delavca in delodajalca.
\n
\nRAZMERJE OBETOV?<\/strong><\/p>\n

Razmerje obetov je mera povezanosti med izpostavljenostjo in pojavom bolezni,ki se uporablja,kadar primerjamo primer(bolnike)s kontrolami(zdravimi osebami).Razmerje obetov izra\u010dunamo tako,da zmno\u017eek \u0161tevila izpostavljenih primerom in neizpostavljenih kontrol delimo z zmno\u017ekom \u0161tevila neizpostavljenih primerov in izpostavljenih kontrol.formulaje:RO(razmerje obetov)=a x d\/b x c<\/p>\n

ZAKAJ NAM PRIDEJO PRAV PRESE\u010cNE \u0160TUDIJE?V KAK\u0160NIH SITUACIJAH JIH RABIMO?<\/strong><\/p>\n

Prese\u010dne \u0161tudije se izvedejo na celotnem prebivalstvu ali na vzorcu iz populacije.S prese\u010dni \u0161tudijami se zazna, kako obse\u017een je zdravstven problem in kateri del populacije najbolj zadeva.Dobljeni rezultati prese\u010dne \u0161tudije so lahko dobro izhodi\u0161\u010de za na\u010drtovanje promocijskih aktivnosti,preventivnih ukrepov in na\u010drtovanja zdravstvenih kapacitet.iz prese\u010dnih \u0161tudij lahko izhajajo hipoteze o vzroku bolezenskega stanja, kise kasneje potrdijo ali ovr\u017eejo z drugimi \u0161tudijami.<\/p>\n

PRESEJANJE(DEFINICIJA,TESTI..)<\/strong><\/p>\n

Presejanje je pregledovanje na videz zdravih oseb s presajalnim testom,ki zazna motnje v delovanju organizma ali obstoj bolezni.Presejamo celotno populacijo ali samo del populacije.Presejanje je lahko enkratno ali pa se izvaja v dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih<\/p>\n

Presejalni testi se delijo v:<\/p>\n

-Diagnosti\u010dne presejalne teste-po kon\u010danem presejanju je diagnoza bolezni dokon\u010dna(redko)<\/p>\n

-presejalne teste,s katerimi ugotovimo osebe,ki potrebujejo nadaljno diagnostiko(bolj pogosto)<\/p>\n

Kakovost presejalnega testa ugotavljamo tako,da primerjamo rezultate testiranja z rezultati zanesljivega testa, ki ga imenujemo \u00bbzlati standard\u00ab<\/p>\n

Determinanta zdravja je definirana kot odlo\u010dujo\u010di dejavnik, ki vodi do spremembe\u00a0 zdravstvenega stanja. klju\u010dne determinante zdravja so:socialni in premo\u017eenjski status,socialno podporne mre\u017ee,izobrazba,zaposlitev in pogoji dela,socialno okolje,fizi\u010dno okolje,razvade in \u017eivljenjski slog,zdrav razvoj otroka,biolo\u0161ki in genetski dejavniki,zdravstvena oskrba,spol,kulturno okolje.<\/p>\n

<\/p>\n

KAJ DOLO\u010cA ZDRAVJE?<\/strong><\/p>\n

Pomen definicije SZO je ,da ponazori nelo\u010dljivost in soodvisnost \u010dlovekove pravice do zdravja. Pravica do zdravja pomeni pou\u010dnost, dostop do informacij,avtonomnost,sodelovanje pri\u00a0 ohranjanju zdravja kot del osnovnih \u010dlovekovih pravic kot so dru\u017ebene, socialne,kulturne,ekonomske in politi\u010dne pravice.
\n
\nKAK\u0160EN VPLIV IMA REV\u0160\u010cINA NA ZDRAVJE?<\/strong><\/p>\n

Rev\u0161\u010dina daje ob\u010dutek nemo\u010di in nadzora nad \u017eivljenjem.Revnej\u0161i \u010dlani dru\u017ebe praviloma \u017eivijo v neugodnih okoljih, ki delujejo stresno(npr:velika blokovska naselja v predmestjih, s povi\u0161ano stopnjo kriminalitete in posledi\u010dnim ob\u010dutkom ogro\u017eenosti).
\n
\nKOLIKO OTROK SE RODI LETNO?<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji se letno rodi nekaj ve\u010d kot 18.000 otrok ,kar v povpre\u010dju predstavlja okoli 50 rojstev dnevno ali eno rojstvo na dve uri.v svetu se letno rodi okoli 140 milijonov ljudi.<\/p>\n

KAJ SO SOCIALNO PODPORNE MRE\u017dE?<\/strong><\/p>\n

Podpora dru\u017eine, prijateljev in skupnosti je povezana z bolj\u0161im zdravjem.socialne podporne mre\u017ee pomagajo ljudem ,da prebrodijo te\u017eave in se znajdejo, kako postopati v neugodnih situacijah. Posamezniku nudijo oz. dajejo ob\u010dutek,da lahko obvlada in nadzira svoje \u017eivljenje ne glede na okoli\u0161\u010dine.
\n
\nLO\u010cI MED PODATKI,KI SE ZBIRAJO OB\u010cASNO IN TISRI, KISE ZBIRAJO SISTEMATI\u010cNO STALNO?<\/strong><\/p>\n

Sistemati\u010dno stalno(npr .demografski podatki vitalne statistike)in jih najdemo v podatkovnih zbirkah ali<\/p>\n

Ob\u010dasno(kot epidemiolo\u0161ke raziskave in preiskave)<\/p>\n

KAJ SO DEMOGRAFSKI DOGODKI?<\/strong><\/p>\n

To so :rojstvo,poroka,lo\u010ditev,smrt,selitev<\/p>\n

KDAJ ZA\u010cNEMO CEPITI PROTI NALEZJIVIMI BOLEZNIMI?<\/strong><\/p>\n

s cepljenjem lahko pri\u010dnemo \u0161ele v 3. Mesecu \u017eivljenja<\/p>\n

MEDIANA SREDINA IN ARITMETI\u010cNA SREDINA,IZRA\u010cUNAJ!<\/strong><\/p>\n

Aritmeti\u010dna sredina :je najbolj uporabljena srednja vrednost. Imenujemo jo povpre\u010dje, ki ga izra\u010dunamo tako,da se\u0161tejemo\u00a0 vse vrednosti in delimo s \u0161tevilom opravljenih meritev. formula je:X povpr=(X1+X2+X3\u2026..Xn):n<\/p>\n

Aritmeti\u010dna sredina predstavlja te\u017ei\u0161\u010de sredine<\/p>\n

Mediana sredina:je druga srednja vrednost .podatke podatke v tabeli uredimo po vrsti .Poi\u0161\u010demo vrednost na sredini in jo poimenujemo mediana.Polovica vrednosti je ve\u010dja , polovica manj\u0161a<\/p>\n

MERE POGOSTOSTI?<\/strong><\/p>\n

Pogostost izra\u017eamo na razli\u010dne na\u010dine :z absolutnim \u0161tevilom(t.j. preprosto \u0161tetje),proporcem,razmerjem,stopnjo,prevalenco,incidenco(ali inciden\u010dno stopnjo)<\/p>\n

KAKO IZRA\u010cUNAMO NARAVNI PRIRASTEK?<\/strong><\/p>\n

Naravni prirastek=\u0161tevilo \u017eivorojenih \u2013\u0161tevilo umrlih<\/p>\n

STAROSTNA PIRAMIDA<\/strong><\/p>\n

Strukturo prebivalstva po starosti in spolu prikazujemo v obliki starostne piramide.Lo\u010dimo tri vrste starostnih piramid:<\/p>\n

Hitro rasto\u010de prebivalstvo, ki ima obi\u010dajno visok naravni prirastek<\/p>\n

Po\u010dasi rasto\u010de prebivalstvo z zmernim naravnim prirastkom<\/p>\n

Starajo\u010de prebivalstvo,kjer \u0161tevilo rojstev upada-smrt lahko celo prese\u017eejo \u0161tevilo rojstev za slovenijo je zna\u010dilna tretja oblika starostne piramide.<\/p>\n

PROTI\u00a0 KATERIM BOLEZNIM JE USMERJEN RAZVOJ CEPIV?<\/strong><\/p>\n

O\u0161pice,mumps,rde\u010dke, norice,rumena mrzlica,otro\u0161ka paraliza-polio<\/p>\n

PROTI KATERIM BOLEZNIM NI BIL USPE\u0160EN RAZVOJ CEPIV?<\/strong><\/p>\n

Davica, tetanus,os.ka\u0161elj, hemofilus influence,meningokok,klopni meningitis,gripa,tifus,HIV<\/p>\n

KAK\u0160NI SISTEMI SO ZDRAVSTVENA VARSTVA?OD KOD DOBIMO DENAR,KDO FINANCIRA,\u2026?<\/strong><\/p>\n

Sistem zdravstvenega varstva je sistem dru\u017ebenih, skupinskih in individualnih ukrepov in storitev za krepitev zdravja za prepre\u010devanje bolezni, zgodnje odkrivanje,pravo\u010dasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in po\u0161kodovanih. sistemi zdravstvenega so privatni:delujejo na tr\u017enih na\u010delih(ustvarjajo dobi\u010dek),neprofitni, vzajemnostni sistem.javni sisteme pa lo\u010dimo glede na vlogo dr\u017eave pri njihovem upravljanju in financiranju. sistemi so:Bismarckov model zdravstvenega varstva,Beverigov model,Sema\u0161kov model<\/p>\n

BISMARCKOV MODEL<\/strong><\/p>\n

Temelji na na\u010delih obveznega zdravstvenega zavarovanja kot ga predpisuje zakon<\/p>\n

Zakon dolo\u010da okvire zavarovanja,s katerim avtonomno razpolagajo predstavniki delodajalcev in zavarovanih oseb
\n
\nKAKO DEFINIRAMO JAVNO ZDRAVJE?!<\/strong><\/p>\n

Sodobno javno zdravje razumemo kot proces aktivacije,mobilizacije in vklju\u010devanja lokalnih,nacionalnih in mednarodnih virov,da se zagotovi pogoje za ohranjanje in vzdr\u017eevanje zdravja ljudi.
\n
\nPRISPEVNA STOPNJA ZA ZAPOSLENE ZAVAROVANE OSEBE?<\/strong><\/p>\n

Za zaposlene je prispevna stopnja 13,45% bruto pla\u010de ,kise deli na delavca in delodajalca.
\n
\nRAZMERJE OBETOV?<\/strong><\/p>\n

Razmerje obetov je mera povezanosti med izpostavljenostjo in pojavom bolezni,ki se uporablja,kadar primerjamo primer(bolnike)s kontrolami(zdravimi osebami).Razmerje obetov izra\u010dunamo tako,da zmno\u017eek \u0161tevila izpostavljenih primerom in neizpostavljenih kontrol delimo z zmno\u017ekom \u0161tevila neizpostavljenih primerov in izpostavljenih kontrol.formulaje:RO(razmerje obetov)=a x d\/b x c
\n
\nZAKAJ NAM PRIDEJO PRAV PRESE\u010cNE \u0160TUDIJE?V KAK\u0160NIH SITUACIJAH JIH RABIMO?<\/strong><\/p>\n

Prese\u010dne \u0161tudije se izvedejo na celotnem prebivalstvu ali na vzorcu iz populacije.S prese\u010dni \u0161tudijami se zazna, kako obse\u017een je zdravstven problem in kateri del populacije najbolj zadeva.Dobljeni rezultati prese\u010dne \u0161tudije so lahko dobro izhodi\u0161\u010de za na\u010drtovanje promocijskih aktivnosti,preventivnih ukrepov in na\u010drtovanja zdravstvenih kapacitet.iz prese\u010dnih \u0161tudij lahko izhajajo hipoteze o vzroku bolezenskega stanja, kise kasneje potrdijo ali ovr\u017eejo z drugimi \u0161tudijami.
\n
\nPRESEJANJE(DEFINICIJA,TESTI..)<\/strong><\/p>\n

Presejanje je pregledovanje na videz zdravih oseb s presajalnim testom,ki zazna motnje v delovanju organizma ali obstoj bolezni.Presejamo celotno populacijo ali samo del populacije.Presejanje je lahko enkratno ali pa se izvaja v dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih<\/p>\n

Presejalni testi se delijo v:<\/p>\n

-Diagnosti\u010dne presejalne teste-po kon\u010danem presejanju je diagnoza bolezni dokon\u010dna(redko)<\/p>\n

-presejalne teste,s katerimi ugotovimo osebe,ki potrebujejo nadaljno diagnostiko(bolj pogosto)<\/p>\n

Kakovost presejalnega testa ugotavljamo tako,da primerjamo rezultate testiranja z rezultati zanesljivega testa, ki ga imenujemo \u00bbzlati standard\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

DETERMINANTA ZDRAVJA,KAJ SO? Determinanta zdravja je definirana kot odlo\u010dujo\u010di dejavnik, ki vodi do spremembe\u00a0 zdravstvenega stanja. klju\u010dne determinante zdravja so:socialni in premo\u017eenjski status,socialno podporne mre\u017ee,izobrazba,zaposlitev in pogoji dela,socialno okolje,fizi\u010dno okolje,razvade in \u017eivljenjski slog,zdrav razvoj otroka,biolo\u0161ki in genetski dejavniki,zdravstvena oskrba,spol,kulturno okolje. KAJ DOLO\u010cA ZDRAVJE? Pomen definicije SZO je ,da ponazori nelo\u010dljivost in soodvisnost \u010dlovekove pravice do … Preberi ve\u010d o Javno zdravje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1289],"tags":[1300,1303,627,1298,1291,1293,1290,3676,1305,1297,1295,1306,1301,1302,1304,1296,1299,1292,1294,391],"class_list":["post-1143","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-javno-zdravje","tag-bismarckov-model","tag-cepiva","tag-cepljenje","tag-demografski-podatki","tag-determinanta-zdravja","tag-gradivo-javno-zdravje","tag-javno-zdravje","tag-1-letnik-javno-zdravje","tag-obeti","tag-podatki","tag-predmet-javno-zdravje","tag-presecne-studije","tag-presejanje","tag-revscina-in-zdravje","tag-sistemi-zdravstvenega-varstva","tag-socialna-podporna-mreza","tag-starostna-piramida","tag-vprasanja-in-odgovori-javno-zdravje","tag-vsznj-javno-zdravje","tag-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1143","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1143"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1143\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1143"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1143"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1143"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}