Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je o\u010desna bolezen, ki prizadene o\u010desni \u017eivec. Kadar o\u010desna teko\u010dina ne odteka iz o\u010desa in se v njem zadr\u017euje ali pa je o\u010desne teko\u010dine preve\u010d, se pove\u010da o\u010desni tlak, kar posledi\u010dno povzro\u010di postopno poslab\u0161anje vida.<\/p>\n
<\/p>\n
Operativni posegi se pri zdravljenju glavkoma opravljajo \u017ee ve\u010d kot sto let. Zaradi zanimivosti jih nekaj navajamo kronolo\u0161ko. Prvo paracentezo, to je odpiranje sprednjega prekata, omenja \u017ee James Wardrop leta 1808. V literaturi zasledimo v letih 1830 in 1835 skleralno punkturo (Mackenzie – Middlemore). Leta 1856 omenja Graefe svojo \u0161iroko sektorsko (totalno) iridektomijo. Gonin in Critchett sta v obdobju 1857-1858 izvajala iridodezo (operacijo, pri kateri se del\u010dek \u0161arenice vstavi v kornealno incizijo).<\/p>\n
Robertson je uvedel leta 1876 metodo retrociliarne trepanacije. Lagrange leta 1905 omenja prvo filtracijsko operacijo parcialne sklerektomije z iridektomijo. Istega leta, tj. 1905, je Heine na pobudo Axenfelda opravil ciklodializo. Iridenkleizo, to je operacijo, ki je bila v razli\u010dnih modifikacijah najpogosteje in najdalj \u010das a uporabljana antiglavkomska operativna metoda, je uvede I Holth leta 1906. Nekoliko kasneje je pri\u0161el Elliot s korneo-skleralno trepanacijo. Zdravljenje glavkoma pri novorojen\u010dkih s ciklodiatermijo je uvedel Weve leta 1933. Voght je leta 1936 opravil penetrirajo\u010do ciklodiametrijo.<\/p>\n
\u0160e istega let a je tudi Barkan opisal svojo metodo goniotomije. Prvi opis trabekulotomije z uvajanjem nylonske niti v Schlemmov kanal nam je posredoval Smith leta 1962. Krasnov je leta 1964 opozoril na svojo metodo sinusotomije. Harms in Dannheim sta leta 1966 modificirala metodo trabekulotomije. Kot je razvidno iz kratkega pregleda, za\u010denja sodobna mikrokirurgija pri operativnem zdravljenju glavkoma v svetu nekako pred 20 leti.<\/p>\n
Operacije so prakti\u010dno \u017ee od 1943. V prvih letih so bile to prcdvsem: iridektomije, iridenklejze, ciklodiatermije in ciklodialize. Prvo antiglavkomsko operacijo s pomo\u010djo operacijskega mikroskopa so izvedli leta 1977, to pomeni takoj, ko so ga dobili. Ze takrat so se odlo\u010dili za varianto trabekulektomije \u2013 za goniotrepanacijo po Elliot-Fronimopoulosu. Ta mikrokirur\u0161ka metoda je povsod po svetu postopoma izrinila klasi\u010dne antiglavkomske posege. Z njo namre\u010d uspe\u0161no operativno zdravimo prakti\u010dno vse oblike primamega glavkoma, pa tudi kongenitalni glavkom. Tudi bazalno antiglavkomatozno iridektomijo in druge antiglavkomske posege, pri katerih je treba odpreti zrklo, delamo mikrokirur\u0161ko. Tak\u0161ni posegi so: iridocycloretractio, sclerectomia fistulans partis planae, trabeculocyclostomia, trabeculosclerostomia, trabeculectomia. Pri dolo\u010denih primerih delamo seveda tudi ciklokriokoagulacijo ali ciklodiatermijo.<\/p>\n
Za metodo se odlo\u010di zdravnik operater in nam \u017ee dan pred operativnim posegom to tudi pove. Za operacijske sestre je pomembno vedeti: – po kateri metodi bo bolnik operiran, – bo kombinacija oziroma nadaljevanje enega operativnega posega z drugim (npr. goniotrepanacija, ki ji bo sledila \u0161e krioekstrakcija skaljene le\u010de), bo bolnik operiran le na enem ali na obeh o\u010desih, – ali bo operacija potekala v splo\u0161ni ali lokalni anesteziji, – bo treba neposredno pred operativnim posegom bolniku \u0161e kaj dati (npr. vkapati miotik, pri kombinaciji z operacijo katarakte izvajati okulopresijo in podobno). Bolnika, ki je v sobi dobil premedikacijo (za operacijo v splo\u0161ni ali lokalni anesteziji) pripelje pred operacijsko sobo sobna medicinska sestra. Prevzame ga operacijska sestra, ki ga namesti na operacijski mizi.<\/p>\n
Pred operacijo v splo\u0161ni anesteziji pripravijo bolnika najprej anastezisti ter ga uspavajo. Sledi na\u0161a priprava, in sicer: dokon\u010dna namestitev ter pritrditev (fiksacija) bolnikove glave za operacijo pod mikroskopom. S tem prepre\u010dimo tudi najmanj\u0161e premike bolnikove glave. Sledi priprava o\u010desa ali obeh o\u010des, za\u0161\u010dita u\u0161es – da vanje ne te\u010de teko\u010dina, s katero vla\u017eimo ro\u017eenico. Nato operacijska sestra (\u00bbumita in\u0161trumentarka\u00ab) o\u010disti operacijsko polje, ga pokrije in zavaruje s folijo, zavaruje stativ mikroskopa in naslonjala za roke na stolu za operaterja. Pripravi \u0161e in\u0161trumentarij, \u0161ivalni material, teko\u010dine za vla\u017eenje in izpiranje ter drugi material na mizi za in\u0161trumentiranje. Medtem si operater, ki je \u017ee kirur\u0161ko umit in sterilno oble\u010den, z za\u0161\u010ditenimi rokami sam nastavi mikroskop: primerno pove\u010davo, ostrino, medzeni\u010dno razdaljo na okulatorjih zase ter za asistenco. \u0160ele potem lahko druga operacijska sestra, ki stre\u017ee (\u00bbnesterilna\u00ab), fiksira vse premi\u010dne sklepe na mikroskopu. Med samo operacijo mikroskopa ne premikamo. lzjema so le malenkostne spremembe oziroma premiki in fotografiranje na mikroskopu.<\/p>\n
Ko je vse to opravljeno, sledi sama operacija. Z uvedbo oziroma uporabo mikroskopa so vidne in dostopne tudi tiste fine o\u010desne strukture, ki so bile pred tem malo raziskane in so pogosto veljale za nedotakljive. Seznanili bi vas \u0161e z dolo\u010denimi posebnostmi, ki se pojavljajo pri delu pod mikroskopom. Najprej pri operaterju: majhno vidno polje, stalna pozornost, da se z instrumentom ne dotakne mikroskopa, ki ni sterilen. Pri predaji oziroma prevzemu in\u0161trumentov in \u0161ivalnega materiala je popolnoma odvisen od operacijske medicinske sestre (in\u0161trumentarke). Ves \u010das dela je v prisilni, skoraj nefiziolo\u0161ki dr\u017ei; popolno vztrajanje v njej lahko traja tudi ve\u010d ur.<\/p>\n
Prav tako ali vsaj podobno se godi tudi asistenci. Tudi operacijska sestra, ki in\u0161trumentira, ima dolo\u010dene probleme: zaradi dela v relativni temi (ve\u010dji kontrast na operacijskem polju) te\u017eko najde drobne nitke \u0161ivalnega materiala, te\u017eko lo\u010di razli\u010dne in\u0161trumente (npr. vrhove finih pincet), \u0161e posebej zato, ker je miza temno zeleno pokrita. Zato se mora navaditi na vedno dolo\u010den in enak vrstni red na svoji mizi. Operaciji sledimo sklonjeno nad bolnikom, da la\u017eje in\u0161trumentiramo, oziroma dose\u017eemo roke operaterja ter sledimo poteku operacije.<\/p>\n
Po kon\u010dani operaciji dam o bolniku v oko antibioti\u010dno mazilo ali \u0161e kaj drugega (npr. kapljico miotika, kortikosteroide in podobno) ter zave\u017eemo oko. Kadar sledi operacija \u0161e na drugem o\u010desu, operirano oko samo za\u0161\u010ditimo z vla\u017eno gobico. Ob predaji bolnika sobni medicinski sestri posredujemo tudi morebitna naro\u010dila in navodila operaterja ali anestezista glede nadaljnje terapije.<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n
Po mojem mnenju so na O\u010desni kliniki Ljubljana o\u010desni glavkomi odli\u010dno obravnavani. Sam sem spremljal operacijo glavkoma in sem spoznal kako pomembno je, da je vsa ekipa uigrana in da vsak natan\u010dno opravlja svoje delo. Brez klinik kot je le ta si neznam predstavljati oskrbe o\u010desnih pacientov.<\/p>\n
VIRI:<\/p>\n
Internetni vir: http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Glavkom<\/a><\/p>\n Trontman RC. Microsurgery of the anterior segment of the eye. Saint Louis: The C. V. Mosby Company, 1992<\/p>\n Proces zdravstvene nege. Priro\u010dnik. Ljubljana: Zveza dru\u0161tev medicinskih sester Slovenije, 1994: 40–41.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je o\u010desna bolezen, ki prizadene o\u010desni \u017eivec. Kadar o\u010desna teko\u010dina ne odteka iz o\u010desa in se v njem zadr\u017euje ali pa je o\u010desne teko\u010dine preve\u010d, se pove\u010da o\u010desni tlak, kar posledi\u010dno povzro\u010di postopno poslab\u0161anje vida. akutni glavkom o\u010desni tlak raste zelo hitro, spremlja ga huda bole\u010dina v o\u010deh, pojavita se … Preberi ve\u010d o Zelena mrena – glavkom<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3304,3803,4012],"class_list":["post-11577","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-glavkom","tag-ids","tag-zelena-mrena"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11577","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11577"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11577\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11578,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11577\/revisions\/11578"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11577"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11577"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11577"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}