{"id":11582,"date":"2016-05-26T09:59:52","date_gmt":"2016-05-26T08:59:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11582"},"modified":"2016-05-26T09:59:52","modified_gmt":"2016-05-26T08:59:52","slug":"komunikacija-starostnikov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-starostnikov\/","title":{"rendered":"Komunikacija starostnikov"},"content":{"rendered":"

Sporo\u010dati, ob\u010devati ali poro\u010dati, to pomeni komunicirati. Komunikacija je tudi govor, ki ga zmore le \u010dlovek. S pomo\u010djo besed se pogovarjamo, dajemo informacije in jih dobivamo. Za medsebojno sporazumevanje razen govorice uporabljamo tudi druge mo\u017enosti. Zavestno ali podzavestno govorimo s telesom, uporabljamo simbole, slike, znake, kar pa\u010d izberemo. Zmeraj \u017eelimo dose\u010di isto: drugemu nekaj sporo\u010diti, ga opozoriti nase, vzpostaviti nek odnos.<\/p>\n

Na komunikacijo vpliva ve\u010d faktorjev:<\/p>\n

* Biofiziolo\u0161ki faktorji: \u010de gledamo razvojno, je govorica za \u010dloveka velikega pomena. S starostjo komuniciranje postaja omejeno.<\/p>\n

* Psihi\u010dni faktorji: beseda je ve\u010d kot abstrakcija, je najvi\u0161je psihi\u010dno dejanje. Ima odlo\u010dujo\u010d pomen, saj oblikuje \u010dlovekovo du\u0161evnost.<\/p>\n

* Socialno-kulturni faktorji: svet v katerem \u017eivimo, je ve\u010d plasten. Tak\u0161ni so tudi medsebojni \u010dlove\u0161ki odnosi. Ve\u010dplastnost pride \u0161e posebej do izraza na podro\u010djih, kjer med ve\u010dinskim narodom \u017eivijo tujci. Zelo va\u017eno je tudi, kako je bolniku sporo\u010deno bolezensko stanje, kako bo to sprejel ali svojcem sporo\u010damo o hudi bolezni, resnem zdravstvenem stanju, umiranju ali smrti.<\/p>\n

* Faktorji okolja: tesno so povezani s socialno-kulturnimi faktorji. Dana\u0161nji svet in \u017eivljenje nosita pe\u010dat komunikacijskih sistemov, ki hitro in v velikem obsegu obdelajo dolo\u010dene informacije. To so:<\/p>\n

– mediji, elektronska obdelava podatkov v bolnici je danes nujna, nova kultura jezika, ki je oblikovana s kraticami iz ra\u010dunalni\u0161kega jezika,<\/p>\n

– zaznavanje govora in komunikacije: govor je sti\u010di\u0161\u010de za povezavo med po\u0161iljateljem in sprejemnikom. Do popolne komunikacije pride le takrat, kadar so prisotne vse tri komponente- govor, sluh in vid.<\/p>\n

– znanost je ugotovila, da telo ob govorjenju ne la\u017ee. Izra\u017ea nam vzorec vedenja- neverbalna komunikacija.<\/p>\n

(Ver\u010dko Perna et al., 2006)<\/p>\n

 <\/p>\n

Komunikacija je vrsta interakcije, ki se je najbolj razvila pri \u010dloveku in bi lahko rekli, da \u010dlove\u0161ke interakcije ni brez komunikacije.<\/p>\n

V vsakem \u017eivljenjskem obdobju \u00a0ima tudi v obdobju starosti komunikacija velik pomen in posebnosti. Velik vpliv ima novo okolje, \u0161e posebej je za starostnika stresna selitev v dom starej\u0161ih ob\u010danov.\u00a0 Soo\u010di se z mnogimi spremembami , ki so zanj zelo stresne.\u00a0 Sprejeti mora novo okolje in nove ljudi, jih spoznati, se prilagajati in sprejeti nove situacije.\u00a0 Sposobnosti, ki so potrebne za komunikacijo, so zmanj\u0161ane, starostnik slab\u0161e sli\u0161i, spremenjen ima govor, artikulacija, pozornost in spomin so zmanj\u0161ani. Zmanj\u0161ana je tudi sposobnost za\u010deti aktivnost, organizacija razli\u010dnih informacij v misli in ideje je slab\u0161a. Starostnik se zato pogosto umika pred zahtevami sodobnega sveta, varuje se pred stresom, se zapira vase in socialno izolira. (Buzuk)<\/p>\n

1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RE\u0160EVANJA PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/h5>\n

* Na\u0161a sporo\u010dila morajo biti jasna, kratka, vsebinsko bogata, razumljiva in osebna, s poudarkom na notranjem do\u017eivljanju in\u00a0 empatiji do starostnika.<\/p>\n

* Posredno mu dajemo vedeti, da smo resni\u010dno zavzeti za njegove probleme. Tako starostnik dobi ob\u010dutek varnosti in sprejetosti, kar pove\u010da njegovo spro\u0161\u010denost, ta pa mu omogo\u010di la\u017ejo integriranost v novo okolje.<\/p>\n

* Pri uspe\u0161ni komunikaciji s starostnikom vsestransko uporabljamo nebesedno komunikacijo. Prek mimike, ki spremlja besedno komunikacijo, sporo\u010damo strinjanje, razumevanje, potrjevanje ali zanikanje.<\/p>\n

* Na\u0161a komunikacija naj bo vljudna, kulturna in prijazna.<\/p>\n

* Na\u0161a pozornost starostniku olaj\u0161a komunikacijo, sprosti napetosti in strah pred neznanim.<\/p>\n

* Dobrodo\u0161lico poka\u017eemo z nasmehom, stiskom roke, o\u010dmi.<\/p>\n

* Starostniku povejmo svoje ime in ga ve\u010dkrat ponovimo, \u010de je to potrebno. Vpra\u0161ajmo ga, kako \u017eeli, da ga kli\u010demo mi ali po imenu, po priimku, gospa,\u2026 Pogosto si \u017eelijo, da jih kli\u010demo preprosto po imenu, ker je to del njih samih in ne dru\u017einske zgodovine.<\/p>\n

* Poleg\u00a0 razumljivega sporo\u010danja je potrebno tudi pozorno poslu\u0161anje. Starostnik \u017eeli povedati svojo zgodbo, svoje videnje in svoje probleme (bodimo dobri in razumevajo\u010di poslu\u0161alci, kar poka\u017eemo tudi z neverbalnimi znaki).<\/p>\n

* V zdravstveni negi pri\u010dakujemo sodelovanje, zato ne ustvarjamo konfliktnih situacij, ki ovirajo dobro komunikacijo. (nikar ne uporabljamo izrazov: ni res, ni tako, ipd.)<\/p>\n

* Zdravstveni delavci naj imajo optimisti\u010dni pogled na svet. (Na vpra\u0161anje o prihodnosti npr. \u00bbkoliko \u010dasa bom \u017eivel?\u00ab starostnik niti ne \u017eeli preciznega strokovnega odgovora, \u017eeli le optimisti\u010dni odnos, odgovor, ki ga bo pomiril in mu vzbudil zaupanje.)<\/p>\n

* Osebna zavzetost in anga\u017eiranje ob starostniku pomenita, da mu posvetimo del svoje osebnosti, iz katere \u010drpamo energijo za svoje delo.<\/p>\n

* Pohvala blagodejno vpliva na vsakega \u010dloveka.<\/p>\n

(Klan\u010di\u010d, 2010\/11)<\/p>\n

KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n

Vsak starostnik ima \u017eeljo, da ostane \u010dim dlje neodvisen in nikomur v breme.<\/p>\n

Te dneve med prakso sem ugotovila oziroma opazila,da se:<\/p>\n

*\u00a0 Nekateri stanovalci preve\u010d zapirajo vase in ni mo\u017eno z njimi vzpostaviti komunikacije.<\/p>\n

* Nekateri pa imajo slab spomin, vendar bodo s teboj vseeno komunicirali.<\/p>\n

* Nekateri stanovalci so du\u0161evno odstotni, trmoglavi in tudi zaradi tega neradi vzpostavijo komunikacijo.<\/p>\n

* Posamezni stanovalci pa so bili na za\u010detku te\u017eko zaupljivi, saj smo bili zanj \u00bbnovi obrazi\u00ab, zato se so izogibali na\u0161i komunikaciji. Po dveh, treh dneh pa se je to spremenilo.<\/p>\n

* Opaziti je tudi, da se nekateri stanovalci v domu izogibajo kontaktu, si poi\u0161\u010dejo mirni koti\u010dek, kjer so lahko sami, ne ka\u017eejo nobenega interesa za dogajanje okoli sebe, si ne \u017eelijo dru\u017ebe, sorodnike hitro odpravi in jima ni\u010d kaj povedati, osebje pa mu je kdaj tudi celo odve\u010d.<\/p>\n

Bistvo na\u0161ega dela pri delu s starostniki je ustvarjanje pozitivnega odnosa, ki je usmerjen k ustvarjalnem\u00a0 re\u0161evanju te\u017eav in problemov ter pravo\u010dasnemu in odgovornemu odzivanju na starostnikove probleme.<\/p>\n

VIRI<\/p>\n