{"id":11586,"date":"2016-05-26T10:16:10","date_gmt":"2016-05-26T09:16:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11586"},"modified":"2016-05-26T10:16:10","modified_gmt":"2016-05-26T09:16:10","slug":"miokardni-infarkt","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/miokardni-infarkt\/","title":{"rendered":"Miokardni infarkt"},"content":{"rendered":"<p><strong>Miokardni infarkt <\/strong>oziroma <strong>akutni miokardni infarkt<\/strong>, bolj znan pod izrazom (<strong>akutna<\/strong>) <strong>sr\u010dna kap <\/strong>ali <strong>sr\u010dni napad<\/strong>, je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma.<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja za miokardni infarkt so predhodne bolezni srca in o\u017eilja, starost, kajenje, pove\u010dan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,\u2026<\/p>\n<p>Nastane zaradi nestabilnega ateroskleroti\u010dnega plaka in posledi\u010dne tromboze, ki zo\u017ei ali popolnoma zapre svetlino ven\u010dne arterije. To pa privede do odmrtja sr\u010dne mi\u0161ice.<\/p>\n<p>Samo diagnozo potrdi preiskava elektrokardiogram (EKG). Dolo\u010diti pa je potrebno tudi ozna\u010devalce sr\u010dne (miokardne) mrtvine.<\/p>\n<p>Zdravi se z antitromboti\u010dnimi in antiishemi\u010dnimi zdravili, v nekaterih primerih pride v po\u0161tev ponovni vzpostavljanje pretoka krvi.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Klini\u010dna slika miokardnega infarkta:<\/strong><\/p>\n<p>Simptomi:<\/p>\n<ul>\n<li>peko\u010d ob\u010dutek ti\u0161\u010danja,<\/li>\n<li>huda, topa bole\u010dina, za prsnico z iz\u017earevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat in trebuh, redkeje v hrbet med lopatici,<\/li>\n<li>slabost, bruhanje, potenje,<\/li>\n<li>za\u010detek bole\u010dine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo,<\/li>\n<li>bole\u010dina neodvisna od dihanja, ka\u0161ljanja, polo\u017eaja telesa in pritiska na prsni ko\u0161,<\/li>\n<li>bole\u010dina vztraja\u00a0 ve\u010d kot pol ure in po nitratnih zdravilih ne popusti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pribli\u017eno petina ljudi ob sr\u010dnem infarktu ne ob\u010duti bole\u010din, prisotni pa so drugi simptomi, npr. te\u017eka sapa, \u0161ibkost, potenje in bledica. Takemu sr\u010dnemu infarktu pravimo nemi sr\u010dni infarkt (Pir\u0161, Krevel, Kocjan, Lodrant, et. al., 2007).<\/p>\n<p>Znaki:<\/p>\n<ul>\n<li>prestra\u0161enost, nemir, bledica,<\/li>\n<li>hladna znojna ko\u017ea,<\/li>\n<li>nizek ali visok arterijski tlak,<\/li>\n<li>tahikardija ali bradikardija,<\/li>\n<li>mo\u017ene motnje ritma.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Mo\u017eni so pa so tudi zapleti, kot so: \u0161okovno stanje,\u00a0 motnje ritma, plju\u010dni edem in zastoj srca.<\/p>\n<p>RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/p>\n<p>Zdravljenje bolnikov s sumom na miokardni infarkt za\u010dne zdravnik \u017ee na terenu (ko prispejo re\u0161evalci na dom bolnika), \u0161e pred prihodom v bolni\u0161nico. Priporo\u010dljivo je, da bolnik vzame tablete acetilsalcilne kisline (Aspirin), \u010de pa jo ni, mu jo da zdravnik. Bolnik dobi tudi nitroglicerin (Nitrolingual) pod jezik, kisik po maski in morfij intravenozno.<\/p>\n<p>Po vsem tem sledi urgenten prevoz v bolni\u0161nico, med katerim je bolnik priklju\u010den na elektrokardiografski (EKG) monitor, kisik, ima periferni venski kanal in mo\u017enost takoj\u0161nje defibrilacije in o\u017eivljanja.<\/p>\n<p>V bolni\u0161nici se zdravljenje nadaljuje na podlagi EKG delitve infarkta- z dvigom spojnice in brez dviga spojnice.<\/p>\n<p>Infarkt z dvigom spojnice (bole\u010dina traja manj kot 12ur) potrebuje \u010dimprej\u0161njo, popolno ter obstojno ponovno vzpostavitev pretoka krvi bodisi s trombolizo (raztapljanjem strdka) ali s perkutno koronarno intervencijo (mehani\u010dno odpremo ven\u010dne arterije prek katetra vstavljenega skozi arterijo). Infarkt brez dviga spojnice pa se oceni tveganje za razvoj koronarnih zapletov in bolj ogro\u017eeni dobijo dodatno antitromboti\u010dno zdravljenje. Ti bolniki so kandidati za zgodnji invanzivni pristop, ki vklju\u010duje koronografijo (slikanje ven\u010dnih arterij in perkutno ali kirur\u0161ko (\u017eilni bypass) revaskularizacijo \u017ee v 1 do 3 dneh po sprejemu v bolni\u0161nico.<\/p>\n<p>Po odpustu iz bolni\u0161nice bolnik z miokardnim infarktom potrebuje rutinsko in ve\u010dinoma do\u017eivljenjsko jemati zdravila, za katera je dokazano, da izbolj\u0161ujejo pre\u017eivetje in kvaliteto \u017eivljenja. Sem spadajo acetilsalcilna kislina (Aspirin), blokatorji receptorjev beta (\u03b2-blokatorji, beta blokerji), inhibitorji angiotenzinske konvertaze in statini (\u010de imajo povi\u0161ane ma\u0161\u010dobe v krvi). Pri bolniki z dvigom spojnice se uporablja tudi dodatna antitromboti\u010dna za\u0161\u010dita.<\/p>\n<p>Zelo pomembno pa je tudi prepre\u010devanje ponovnih infarktov! To pa je: prenehanje kajenja, normalizacija krvnega tlaka in krvnih ma\u0161\u010dob, uravnavanje krvnega sladkorja, redna in zmerna telesna aktivnost,\u2026<\/p>\n<p>KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n<p>Pomembna preiskava, ki potrdi samo diagnozo miokardnega infarkta je EKG.<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta so predvsem kak\u0161ne predhodne bolezni srca in o\u017eilja, starost, kajenje, pove\u010dan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,\u2026<\/p>\n<p>Zdi pa se mi pomembno tudi to, da ljudje znamo prepoznati znake, ki so: prestra\u0161enost, nemir, bledica, nizek ali visok arterijski tlak, tahikardija ali bradikardija, mo\u017ene motenje ritma,\u2026 ter po vsem tem seveda tudi ustrezno reagirati (\u010de smo doma, svojci bolnika pokli\u010dejo prvo pomo\u010d). Priporo\u010dljivo je, da bolnik vzame tablete acetilsalcilne kisline, \u010de ne mu jo potem da zdravnik, ko prispe do bolnika ter naprej nadaljuje s prvo pomo\u010djo.<\/p>\n<p>Bolniki so zaradi miokardnega infarkta hospitalizirani in jih je potrebno zdraviti in tudi, ko so odpu\u0161\u010deni iz bolni\u0161nice potrebujejo ve\u010dinoma do\u017eivljenjsko jemati zdravila, ki izbolj\u0161ujejo pre\u017eivetje ter kvaliteto njihovega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Po pre\u017eivelem miokardnem infarktu pa je bolniku potrebno povedati, da je zanj zelo pomembno to, da se izogiba dejavnikom tveganja, ki bi lahko ponovno povzro\u010dili miokardni infarkt. Svetujemo mu, da preneha kaditi, redno in zmerno telesno aktivnost,\u2026<\/p>\n<p>VIRI<\/p>\n<ul>\n<li>Povzeto po: http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Miokardni_infarkt (18. 11. 2013)<\/li>\n<li>Povzeto po: http:\/\/www.drmed.org\/strok\/nujna_stanja\/02\/02-01.php (18. 11. 2013)<\/li>\n<li>Povzeto po: http:\/\/www.mercator.si\/_files\/34648\/nekroza.pdf (18. 11. 2013)<\/li>\n<li>Gorki\u010d. Akutni miokardni infarkt v zdravni\u0161ki praksi Dostopno na: http:\/\/www.dr-gorkic.si\/pdf\/RAMP.pdf (18. 11. 2013)<\/li>\n<li>Pir\u0161 M, Krevel B, Kocjan M, Lodrant S, Po\u017ear S, Gr\u010dar L, Koren M. Sr\u010dni infarkt (Miokardni infarkt), Mladinska knjiga Zalo\u017eba, 2007 Dostopno na: http:\/\/vizita.si\/clanek\/leksikon\/srcni-infarkt-miokardni-infarkt.html (18. 11. 2013)<\/li>\n<li>Rem\u0161ak M, Ploj T, Pohar B, No\u010d M, Horvat M. Zdravljenje akutnega miokarda, 1997 Dostopno na: http:\/\/www.medrazgl.si\/e107_files\/public\/datoteke\/mr97_4_04.pdf (18. 11. 2013)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Miokardni infarkt oziroma akutni miokardni infarkt, bolj znan pod izrazom (akutna) sr\u010dna kap ali sr\u010dni napad, je ena izmed 3 oblik akutnega koronarnega sindroma. Dejavniki tveganja za miokardni infarkt so predhodne bolezni srca in o\u017eilja, starost, kajenje, pove\u010dan krvni pritisk, sladkorna bolezen, debelost,\u2026 Nastane zaradi nestabilnega ateroskleroti\u010dnega plaka in posledi\u010dne tromboze, ki zo\u017ei ali popolnoma &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/miokardni-infarkt\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Miokardni infarkt<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,1906,4020],"class_list":["post-11586","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-infarkt","tag-miokardni-infarkt"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11586","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11586"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11586\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11587,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11586\/revisions\/11587"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11586"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11586"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11586"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}