Z antikoagulacijskimi zdravili vplivamo na delovanje koagulacijskih faktorjev in tako\u00a0prepre\u010dimo nastanek strdkov. Uporabljamo jih za zdravljenje in prepre\u010devanje\u00a0razli\u010dnih tromboemboli\u010dnih bolezni. Antikoagulacijska zdravila, ki jih trenutno\u00a0v vsakdanji klni\u010dni praksi, so standardni (nefrakcionirani) in\u00a0nizkomolekularni heparini ter kumarini. Heparine uporabljamo za akutno zdravljenje\u00a0tromboti\u010dnih zapletov in v nekaterih primerih, ko zaradi razli\u010dnih razlogov za\u010dasno\u00a0prekinemo zdravljenje s kumarini.<\/p>\n
V Sloveniji sta na voljo dve obliki kumarinov: varfarin (MAREVAN) in acenokumarol (Sintrom). Kumarine uporabljamo za kroni\u010dno\u00a0antikoagulacijsko zdravljenje. Odmerjanje kumarinov je individualno. Potrebno je redno laboratorijsko in klinicno preverjanje bolnikov, ki jih prejemajo.<\/p>\n
Antikoagulacijsko zdravljenje vedno spremljajo zapleti, predvsem krvavitve in\u00a0tromboembolije. Na metabolizem kumarinov vplivajo \u0161tevilni genetski dejavniki\u00a0in dejavniki okolja (zdravila, prehrana in spremljajo\u010de bolezni).<\/p>\n
AK zdravila uporabljamo za prepre\u010devanje mo\u017eganske kapi<\/strong> pri atrijski fibrilaciji<\/u>, zdravljenje in prepre\u010devanje venske tromboze in plju\u010dne embolije<\/strong> ter za prepre\u010devanje mo\u017eganske kapi in trombozne zaklopke<\/strong> ob umetni sr\u010dni zaklopki<\/u>.<\/p>\n AK zdravila prepre\u010dijo normalno strjevanje krvi in tako ovirajo nastajanje strdkov. Kri pa se ne more popolnoma strditi tudi tedaj, ko je to nujno \u2013 v primeru krvavitve.<\/p>\n Zdravilo se jemlje enkrat dnevno, pozno popoldne ali zve\u010der<\/strong>!<\/p>\n Atrijska fibrilacija je najpogostej\u0161a motnja sr\u010dnega ritma<\/u> in je povezana z ve\u010djim tveganjem za nastanek mo\u017eganske kapi. Mo\u017egansko kap utrpi 4,5 % bolnikov z atrijsko fibrilacijo letno, kar je \u0161estkrat pogosteje kot pri enako starih bolnikih, ki te motnje sr\u010dnega ritma nimajo. So\u010dasna prisotnost sr\u010dnega popu\u0161\u010danja, arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni in starost nad 75 let pove\u010dujejo tveganje za mo\u017egansko kap. Najbolj pa so ogro\u017eeni bolniki, ki so \u017ee do\u017eiveli mo\u017egansko kap ali prehodni ishemi\u010dni napad, saj je pri njih tveganje za ponovno mo\u017egansko kap 12 % letno. Antikoagulacijsko zdravljenje s kumarini tveganje za mo\u017egansko kap zmanj\u0161a za 70 %.<\/p>\n <\/p>\n Tveganje za mo\u017egansko kap in arterijsko embolijo je posebno veliko pri bolnikih z umetnimi sr\u010dnimi zaklopkami. Poleg tega so ti bolniki ogro\u017eeni tudi za nastanek tromboze na umetni zaklopki. Brez antikoagulacijskega zdravljenja utrpi emboli\u010dni dogodek ali trombozo na umetni zaklopki 10-30 % bolnikov letno. Zdravljenje s kumarini zmanj\u0161a tveganje za trombembolijo na 1-4 % letno.<\/p>\n <\/p>\n \u010ce venske tromboze ne zdravimo z antikoagulacijskimi zdravili lahko pri ve\u010d kot polovici bolnikov nastane plju\u010dna embolija, ki je v ve\u010d kot 10 % smrtna. Nezdravljeni venski trombembolizmi se lahko v prvem mesecu ponovijo kar pri 40 % bolnikov. Antikoagulacijsko zdravljenje zmanj\u0161a tveganje za ponovitev venskih trombembolizmov za pribli\u017eno 80 %.<\/p>\n Marevan je najpogosteje predpisano zdravilo za dolgotrajno antikoagulacijsko\u00a0zdravljenje in hkrati povezano s pogostimi zapleti zdravljenja.<\/p>\n Klini\u010dni u\u010dinek Marevana se izra\u017ea kot podalj\u0161anje protrombinskega \u010dasa (PC). V klini\u010dni praksi ga spremljamo preko merjenja mednarodno umerjenega razmerja (INR). Zaradi ozkega terapevtskega okna varfarina je pri zdravljenju bolnika na terapiji z Marevanom, tudi \u010de je ta urejena, zelo pomembno poznavanje in upo\u0161tevanje dejavnikov, ki vplivajo na u\u010dinek le-tega zdravila.<\/p>\n Sprememba v bolnikovem \u017eivljenjskem slogu, patofiziolo\u0161kem stanju ali terapiji z\u00a0zdravili lahko vodi do spremenjenega u\u010dinka Marevana.<\/p>\n Marevan je kompetitivni inhibitor vitamin K epoksid reduktaze (VKOR), ki katalizira\u00a0redukcijo vitamina K epoksid do vitamina K. Vitamin K, \u00a0ki ga vna\u0161amo s hrano, je\u00a0kofaktor pri y-karboksilaciji oz. aktivaciji faktorjev strjevanja krvi. Pri tem se vitamin K\u00a0oksidira v vitamin K epoksid, ki se lahko regenerira z vitamin K epoksid reduktazo.<\/p>\n Marevan torej zmanj\u0161a sposobnost regeneracije vitamina K v telesu. Posledi\u010dno se\u00a0zmanj\u0161a aktivacija faktorjev strjevanja krvi, kar posredno zavira koagulacijo krvi oz.\u00a0podalj\u0161a protrombinski cas. V primeru, ko se pove\u010da vnos vitamina K (npr. z\u00a0u\u017eivanjem hrane bogate z vitaminom K), se tudi regeneracija vitamina K pove\u010da, kar\u00a0zmanj\u0161a u\u010dinek Marevana. Zato bolnikom svetujemo, da imajo konstanten vnos\u00a0<\/strong>vitamina K. <\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev v o\u010desno veznico<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz nosa<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz dlesni<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podko\u017ene krvavitve<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitve iz ran, ki se ne zaustavijo same<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Menstrualno krvavitev, ki je mo\u010dnej\u0161a kot obi\u010dajno<\/strong><\/td>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvav ali temno rjav urin<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavo ali \u010drno blato<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bruhanje ali izka\u0161ljevanje krvave ali rjave vsebine<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hud glavobol, ohromelost udov ali motnje zavesti<\/strong><\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hudo krvavitev iz rodil<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n<\/h3>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NAJPOGOSTEJ\u0160I bolniki, katerim se predpi\u0161e antikoagulantno zdravljenje<\/h3>\n
\n
\n
\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv razli\u010dnih dejavnikov na u\u010dinek marevanov<\/h3>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mehanizem delovanja marevana<\/h3>\n
4\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UKREPI<\/h3>\n
\n\n
\n NA PRED\u010cASNO KONTROLO JE POTREBNO PRITI, \u010cE SE OPAZI:<\/strong><\/p>\n TAKOJ JE POTREBNO OBISKATI OSEBNEGA ALI DE\u017dURNEGA ZDRAVNIKA, \u010cE SE OPAZI:<\/strong><\/p>\n