{"id":11628,"date":"2016-06-16T15:31:37","date_gmt":"2016-06-16T14:31:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11628"},"modified":"2016-06-16T15:31:37","modified_gmt":"2016-06-16T14:31:37","slug":"ekg-na-kratko-snemanje-ekg-snemanje-elektrokardiograma-o-ekg","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/ekg-na-kratko-snemanje-ekg-snemanje-elektrokardiograma-o-ekg\/","title":{"rendered":"EKG na kratko snemanje EKG"},"content":{"rendered":"

Elektrokardiogram<\/strong> je grafi\u010dni zapis elektri\u010dnih napetosti (aktivnosti) sr\u010dne mi\u0161ice. Elektri\u010dni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, dra\u017eenje mi\u0161i\u010dnih vlaken pa vodi do njihovega kr\u010denja. Tvorba in prevajanje elektri\u010dnih impulzov povzro\u010da \u0161ibke elektri\u010dne napetosti, ki se \u0161irijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z razli\u010dnimi deli (to\u010dkami) na telesni povr\u0161ini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).<\/p>\n

EKG je najpogostej\u0161a ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:<\/strong><\/p>\n

– bole\u010dini v prsnem ko\u0161u,<\/p>\n

– sumu na miokardni infarkt ali ishemi\u010dno bolezen srca,<\/p>\n

– motnjah sr\u010dnega ritma,<\/p>\n

– vnetju osr\u010dnika,<\/p>\n

– pove\u010danju srca ali dolo\u010denega dela srca ,<\/p>\n

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,<\/p>\n

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,<\/p>\n

– oceni u\u010dinka delovanja nekaterih zdravil na srce,<\/p>\n

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca.<\/p>\n

EKG je popolnoma nebole\u010da preiskava pri kateri preiskovanec le\u017ei na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni ko\u0161, obe zapestji in predel nad gle\u017enjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakuumske elektrode, ki se prisesajo na ko\u017eo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za bolj\u0161i stik med elektrodami in ko\u017eo, na ko\u017eo nanesemo kontaktni gel ali razpr\u0161ilo. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja spro\u0161\u010den, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 5 do 10 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti ve\u010d posnetkov ali dalj \u010dasa spremljati preiskovanca na EKG-ju (Klinika Golnik).<\/p>\n

RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZN<\/h5>\n

Pri snemanju EKG lahko dobimo razli\u010dne oblike zapisov, odvisno od tega, na katere dele telesa priklju\u010dimo snemalne elektrode. Zato za snemanje EKG uporabljamo standardne namestitve elektrod, da lahko grafe primerjamo med seboj. Na ko\u017eo pritrdijo 9 elektrod (na levo in desno zapestje, na levi gle\u017eenj ter \u0161est elektrod na sprednjo in levo stran prsnega ko\u0161a, tako da obkro\u017eajo srce – prekordialne ali obsr\u010dne elektrode. EKG odda 12 odvodov ali zapisov, ki imajo posebne oznake. Najprej je tu 6 odvodov, med katerimi so prvi trije dipolni (diferenca med dvema to\u010dkama) drugi pa so enopolni:<\/p>\n

D1 – desna roka in leva roka<\/p>\n

D2 – desna roka in leva noga<\/p>\n

D3 – leva roka in leva noga<\/p>\n

AVR – desna roka<\/p>\n

AVL – leva roka<\/p>\n

AVF – leva noga<\/p>\n

Naslednjih \u0161est odvodov je spet enopolna, vendar prekordialna: V1, V2, V3, V4, V5 in V6 .Iz zapisa pa lahko razberemo veliko podatkov, kot so npr. frekvenca bitja srca, periodi\u010dnost utripa, vi\u0161ina vrhov, trajanje med njimi… Iz teh parametrov lahko sklepamo na delovanje sr\u010dne mi\u0161ice. Nenavadne oblike signalov EKG so znak za nepravilno kr\u010denje sr\u010dne mi\u0161ice, kar je lahko znak za razli\u010dna sr\u010dna obolenja in bolezni o\u017eilja (Pocajt, \u0160irca).<\/p>\n

EKG-zapis lahko do neke mere odstopa od normale \u017ee pri zdravem srcu. Pogosto gre za ekstrakardialne vplive (vpliv dihanja, spremembe lege telesa, nevrovegetativni vplivi), ki lahko povzro\u010dijo znatne spremembe EKG-ja. Nadalje velja omeniti motnje v repolarizaciji miokarda (veznice ST) pri elektrolitskih motnjah, presnovnih boleznih (hiper-\/hipotiroza, feokromocitom), nevromi\u0161i\u010dnih boleznih, u\u010dinku zdravil (digitalis, nevroleptiki, tricikli\u010dni antidepresivi, antiaritmiki). Pomembno je, da tako povzro\u010dene nespecifi\u010dne spremembe veznice ST, ne vrednotimo kot organsko obolenje srca, predvsem pa ne kot ishemijo miokarda (Bresnjac, Rupnik).<\/p>\n

 <\/p>\n

Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n

Moje mnenje glede EKG-ja in njegovega snemanja je, da je to zelo prakti\u010den postopek oziroma prakti\u010dna naprava za bolj\u0161e razvidno delovanje zdravega ali obolelega srca. Mislim, da iz EKG-ja lahko zelo hitro ugotovimo napake na srcu. Pri snemanju EKG-ja moramo biti zelo pozorni pri nastavitvi elektrod, saj lahko druga\u010de pride do nepravilnega posnetka ter posledi\u010dno tudi do nepravilne postavitve diagnoze. Pacientu moramo pri snemanju zagotoviti zasebnost in mu razlo\u017eiti postopek, ki ga moramo opraviti.<\/p>\n

 <\/p>\n

Viri in literatura: <\/strong><\/p>\n

Klinika Golnik, dostopno na http:\/\/www.klinika-golnik.si\/dejavnost-bolnisnice\/opis-bolezni-in-preiskav\/31\/ (15.10.2013).<\/p>\n

Pocajt M., \u0160irca A. (2001). Anatomija in fiziologija. Ljubljana.<\/p>\n

Bresnjac M., Rupnik M. (2002). Patofiziologija s temelji fiziologije. Ljubljana.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Elektrokardiogram je grafi\u010dni zapis elektri\u010dnih napetosti (aktivnosti) sr\u010dne mi\u0161ice. Elektri\u010dni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, dra\u017eenje mi\u0161i\u010dnih vlaken pa vodi do njihovega kr\u010denja. Tvorba in prevajanje elektri\u010dnih impulzov povzro\u010da \u0161ibke elektri\u010dne napetosti, ki se \u0161irijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z razli\u010dnimi deli (to\u010dkami) … Preberi ve\u010d o EKG na kratko snemanje EKG<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3909,4044,3910,3803,4043,3912],"class_list":["post-11628","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ekg","tag-ekg-zapis","tag-elektrokardiogram","tag-ids","tag-o-ekg","tag-snemanje-ekg"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11628","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11628"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11628\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11629,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11628\/revisions\/11629"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11628"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11628"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11628"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}