{"id":11630,"date":"2016-06-16T15:35:34","date_gmt":"2016-06-16T14:35:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11630"},"modified":"2016-09-10T11:25:58","modified_gmt":"2016-09-10T10:25:58","slug":"slabse-celjenje-ran-pri-starostniku-vzroki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/slabse-celjenje-ran-pri-starostniku-vzroki\/","title":{"rendered":"Slab\u0161e celjenje ran pri starostniku &#8211; vzroki"},"content":{"rendered":"<p>Rana je nasilna prekinitev tkiva, ki lahko nastane zaradi nesre\u010de ali operativno. Rane lo\u010dimo na akutne in kirur\u0161ke ter na septi\u010dne in asepti\u010dne (Rozman, Kisner, Klasinc, Ver\u010dko Pernat, 2006).<br \/>\n<em>Septi\u010dne rane <\/em>ne\u010diste rane, do katerih pogosto pride zaradi neprimerne oskrbe v prvi pomo\u010di ali pa zaradi odlo\u017eenega kirur\u0161kega posega (Rozman, et al., 2006).<\/p>\n<p><em>Asepti\u010dne rane <\/em>pa so \u010diste rane, ki nastanejo operativno ali rane, ki so po po\u0161kodbi pravilno oskrbljene in tudi kirur\u0161ko zdravljene v roku 6 \u2013 8 ur (Rozman, et al., 2006).<\/p>\n<p><em>Akutne rane<\/em> se celijo hitro in brez zapletov, kar poimenujemo primarno celjenje. Sem pa spadajo kirur\u0161ke, travmatske rane in opekline (Rozman, et al., 2006).<em><br \/>\nKroni\u010dne rane <\/em>so trdovratne in se celijo po\u010dasi oziroma sekundarno. Kroni\u010dne rane predstavljajo razjeda zaradi pritiska, venske razjede, arterijske razjede, diabeti\u010dno stopalo, razjede zaradi malignih bolezni in kroni\u010dne rane po travmatskih ranah (Lah, 2004).<\/p>\n<p>Rane se lahko pojavi tudi podalj\u0161ano celjenje. Eden izmed faktorjev, ki to povzro\u010dajo je tudi starost, kjer se rane slab\u0161e celijo zaradi slabe prekrvavljenosti in neelasti\u010dnosti ko\u017ee (Rozman, et al., 2006).<\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong><u>FAZE CELJENJA RANE<\/u><\/strong><\/p>\n<p>V starosti se pogosteje kot akutne, pojavljajo kroni\u010dne rane. Celjenje teh ran pa je kompleksen in zelo ob\u010dutljiv proces, ki ga sestavljajo 4 faze:<\/p>\n<ol>\n<li><em>Hemostatsko obdobje<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>Hemostaza posku\u0161a ustaviti krvavitev in sicer tako, da s skrbno na\u010drtovanim procesom tvori fibrinski strdek (Lah, 2004).<\/p>\n<ol>\n<li><em>Vnetno obdobje<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>To obdobje se deloma prekriva s hemostatskim. Zaradi idlatacije kapilar, ki se v tej fazi pojavi, se za\u010dne iz rane izlo\u010dati vnetni eksudat. V rani se spro\u0161\u010dajo tudi rastni faktorji, ki omogo\u010dajo rast tkiva in tako hitrej\u0161e celjenje (Lah, 2004).<\/p>\n<ul>\n<li><em>Obdobje rekonstrukcije<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>Cilj te faze je nastanek granulacijskega tkiva. V fazi sodeluje ve\u010d vrst celic, ki zmanj\u0161ujejo povr\u0161ino rane in vzpodbujajo rast novih \u017eil iz kapilar pod povr\u0161ino rane. Ko se rana izpolni s tkivom, se rana celi in postopoma zmanj\u0161uje (Lah, 2004).<\/p>\n<ol>\n<li><em>Epitelizacija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>Povr\u0161ina rane se prekrije z epiteljskimi celicami in tvori matriks ter povzro\u010di postopno epiteliziranje rane z robov in dla\u010dnih foliklov (Lah, 2004).<\/p>\n<ol>\n<li><em>Obdobje maturacije<\/em><\/li>\n<\/ol>\n<p>V tem obdobju pride do reorganizacije kolagenskih vlaken, \u0161tevilo \u017eil se zmanj\u0161a in brazgotina postaja podobna okolnemu tkivu. Pove\u010da se \u010dvrstost brazgotine (Lah, 2004).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA CELJENJE<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki, ki vplivajo na celjenje rane so oksigenacija, oku\u017ebe, starost, spolni hormoni, stres, diabetes, debelost, zdravila, alkoholizem, kajenje in prehrana. Celjenje rane lahko izbolj\u0161amo, \u010de prepoznamo vplivajo\u010di dejavnik in ga odstranimo oziroma omilimo (Ave, 2009).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>VZROKI ZA SLAB\u0160E CELJENJE RAN PRI STAROSTNIKU<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Glavni vzroki za slab\u0161e celjenje ran so telesne in du\u0161evne spremembe, ki nastanejo v starosti.<\/p>\n<p><strong><em>Telesne spremembe starostnika:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prerazporejanje ma\u0161\u010dobnega tkiva, zaradi \u010desar se dojke povesijo \u2013 nastane lahko dekubitus pod dojkami, ki se zaradi neprestanega pritiska slabo celi.<\/li>\n<li>Bolj poudarjene gube.<\/li>\n<li>Ko\u017ea je tanj\u0161a, zmanj\u0161an je turgor in elasti\u010dnost ko\u017ee. Na ko\u017ei se pojavijo temne pike zaradi kopi\u010denja barvila lipofuscina. Zaradi zmanj\u0161ane elasti\u010dnosti se prisotne rane ob\u010dutno slab\u0161e celijo.<\/li>\n<li>Prizadetost \u010dutil, kot so sluh, vid in vonj prav tako lahko vplivajo na celjenje rane. \u010ce je pacient samostojen glede samooskrbe, vendar bolj slabo sli\u0161i, se lahko zgodi, da presli\u0161i navodila (kdaj mora na prevezo, kako doma oskrbovati rano,\u2026).<\/li>\n<li>Prizadetost oku\u0161alnega organa vodi do premajhne potrebe po teko\u010dini, zaradi \u010desar pride do dehidracije. Pri dementnih pacientih lahko dehidracija povzro\u010di zmedenost, kar lahko privede do tega, da za\u010dnejo odvijati rano, mazati z blatom in podobno kar slab\u0161a celjenje ran.<\/li>\n<li>Pojema sposobnost reakcije \u2013 starostnik se te\u017eje privaja toplotnim spremembam. Nevarnost obstaja pri tu\u0161iranju ali umivanju, kjer se lahko zgodi, da rano spirajo s prevro\u010do vodo in tako povzro\u010dijo \u0161e ve\u010djo po\u0161kodbo \u2013 opeklino.<\/li>\n<li>Pojavijo se spremembe na prebavilih, pojavi se zaprtost, zaradi \u010desar so pacienti zmedeni in z nepravilno presojo in ravnanjem\/obna\u0161anjem, poslab\u0161ajo celjenje rane.<\/li>\n<li>Nara\u0161\u010da okornost, kar privede do spotikanja, padcev in posledi\u010dno tudi do po\u0161kodb (Rozman, et al., 2006).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>Du\u0161evne spremembe v starosti:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pozabljivost (pozabijo lahko kdaj so naro\u010deni na prevezo, kako morajo oskrbeti rano doma,\u2026).<\/li>\n<li>Zmedenost (pacient lahko trpi zaradi blodenj, lahko misli da ga zdravstveno osebje z oblogami za rano \u017eeli zastrupiti,\u2026).<\/li>\n<li>Psihoze (pojavijo se lahko halucinacije, pacient vidi \u010drve v rani in jih posku\u0161a s praskanjem odstraniti \u2013 po\u0161koduje rano).<\/li>\n<li>Depresija (zaradi \u017ealosti lahko opustijo skrb za rano \u2013 jim postane vseeno kako poteka celjenje).<\/li>\n<li>Demenca (Rozman, et al., 2006).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>OCENA RANE:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Mesto rane (pomaga da lahko razlo\u010dimo med vensko oz. arterijsko razjedo ali dekubitusom);<\/li>\n<li>Velikost rane;<\/li>\n<li>Izgled rane (ali so prisotni znaki vnetja \u2013 rde\u010dina v okolici razjede, huj\u0161a bole\u010dina, obilnej\u0161i izcedek, neprijeten vonj izcedka);<\/li>\n<li>Izgled okoli\u0161ke ko\u017ee (macerirana ko\u017ea, rosenje,\u2026);<\/li>\n<li>Ocena prisotnosti nekroti\u010dnih ali fibrinskih oblog, prisotnost morebitnih granulacij (vodilo za izbiro oblog s katero bomo oskrbovali rano) (Ga\u010dnik, Petek \u0160ter, 2015).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Nato na\u010drtujemo zdravstveno nego pacienta, katera je odvisna od mnogih dejavnikov (ali je pacient pokreten\/nepokreten, ali \u017eivi sam\/ali v skupnosti, kako samostojen je pacient pri samooskrbi,\u2026). Preveze s predpisanimi materiali (hidrogeli, hidrokoloidi, poliureatnske pene\/membrane, alginati,\u2026) se delajo na dva dni, \u010de ni druga\u010dnih navodil od zdravnika. Po odpustu iz bolni\u0161nice, mora pacienta obiskovati patrona\u017ena medicinska sestra, ki prevezuje rano (asepti\u010dno rano \u010distimo z enkratnimi potegi iz sredine rane navzven, septi\u010dno rano pa z enkratnimi potegljaji od zunaj navznoter). Lahko pa so njeni obiski namenjeni tudi edukaciji pacienta in njegovih svojcev in prevezo rane izvajajo sami, ob nadzoru in spremljanju patrona\u017ene medicinske sestre (Ga\u010dnik, Petek \u0160ter, 2015).<\/p>\n<p>Pri starostnikih z du\u0161evnimi motnjami nadzorujemo obna\u0161anje pacientov. Pozorni smo na njihov odnos do rane, na razpolo\u017eenje in kolik\u0161na je zmo\u017enost samooskrbe. Paziti moramo, da ne prihaja do dehidracije, zaprtja ali drugih motenj, ki povzro\u010dajo zmedenost, zaradi \u010desar je celjenje rane \u0161e bolj ogro\u017eeno (Ga\u010dnik, Petek \u0160ter, 2015).<\/p>\n<p><strong><u>OSKRBA RANE zajema:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odstranitev obvezilnega materiala;<\/li>\n<li>\u010ci\u0161\u010denje rane in njene okolice;<\/li>\n<li>Opazovanje rane;<\/li>\n<li>Za\u0161\u010dita okolne ko\u017ee;<\/li>\n<li>Izbira, namestitev in pritrditev obloge (Lah, 2004).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Rane so zelo neprijetne v vseh \u017eivljenjskih obdobjih. Ko smo mladi, si lahko \u0161e pomagamo, si poi\u0161\u010demo pomo\u010d, poizvedujemo kako moramo rano oskrbovati, da se bo \u010dim prej zacelila. Starostnikom pa za pravilni odnos do rane, manjkajo volja, znanje in mo\u010d. Zato potrebujejo veliko pomo\u010di pri spodbujanju, veliko \u010dasa pri temeljitem razlaganju kako poteka celjenje rane in kako oskrba ter veliko truda da starostnika izobrazimo, kaj sam lahko pripomore k bolj\u0161emu celjenju ran. Moje mnenje je, da je najbolj pomembna preventiva in da na vse na\u010dine poskusimo prepre\u010diti, da bi rana sploh nastala.\u00a0 \u010ce pa \u017ee nastane se moramo dobro poglobiti, kak\u0161na oskrba in katere obloge so primerne za tak\u0161en tip rane.<\/p>\n<p>V sodobnem \u010dasu poznamo ogromno vrst oblog, katere lahko uporabljamo individualno glede na rane, vendar to v\u010dasih ni dovolj. \u010ce so prisotni drugi dejavniki, ki lahko ogro\u017eajo celjenje rane, moramo najprej poskrbeti da le te odstranimo oziroma omilimo. Na oddelku sem enkrat videla prevezo dekubitusa, ki je bila strokovno in pravilno izvedena s strani mentorice. Za prevezo rane je potrebno imeti veliko znanja glede na\u010dina celjenja rane in poznati vse obloge, da lahko \u010dim bolj ustrezno oskrbimo rano. Na oddelku sem videla veliko izbiro oblog, pri katerih mi je mentorica tudi razlo\u017eila zakaj to\u010dno je katera najbolj primerna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Literatura<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Ver\u010dko Pernat S. Oskrba in nega rane. In: Zdravstvena nega 2. Maribor: Zalo\u017eba Pivec; 2006: 144, 156-7.<\/li>\n<li>Lah A. Osnovne smernice za oskrbo kroni\u010dne rane. In: Kersnik J, 4. Spominsko sre\u010danje dr. Janija Kokalja \u2013 Po\u0161kodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj, Kranjska gora, 15. \u2013 17. 4. 2004. Ljubljana: Zdru\u017eenje zdravni\u0161ke dru\u017einske medicine SZD; 2004: 41-5.<\/li>\n<li>Ave P. Factors Affecting Wound Healing. SAGE journals. 2009: Abstract. Dostopno na: <a href=\"http:\/\/jdr.sagepub.com\/content\/89\/3\/219.short\">http:\/\/jdr.sagepub.com\/content\/89\/3\/219.short<\/a> (24. 2. 2015)<\/li>\n<li>Ga\u010dnik M, Petek \u0160ter M. Timski pristop k obravnavi bolnika s kroni\u010dno rano. In: 7. dnevi Marije Tom\u0161i\u010d: zbornik prispevkov, Dolenjske Toplice, 22. In 23. januar 2015. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede; 2015: 46-8.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rana je nasilna prekinitev tkiva, ki lahko nastane zaradi nesre\u010de ali operativno. Rane lo\u010dimo na akutne in kirur\u0161ke ter na septi\u010dne in asepti\u010dne (Rozman, Kisner, Klasinc, Ver\u010dko Pernat, 2006). Septi\u010dne rane ne\u010diste rane, do katerih pogosto pride zaradi neprimerne oskrbe v prvi pomo\u010di ali pa zaradi odlo\u017eenega kirur\u0161kega posega (Rozman, et al., 2006). Asepti\u010dne rane &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/slabse-celjenje-ran-pri-starostniku-vzroki\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Slab\u0161e celjenje ran pri starostniku &#8211; vzroki<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[1335,3803,4047,4046,3765,4045],"class_list":["post-11630","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-celjenje-ran","tag-ids","tag-o-celjenju-ran","tag-o-ranah","tag-rane","tag-rane-in-starostnik"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11630","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11630"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11630\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11848,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11630\/revisions\/11848"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11630"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11630"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11630"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}