Vitalne funkcije so tiste \u017eivljenske funkcij, ki so merljive kvalitativno in kvantitativno(jih lahko zabele\u017eimo).
\nOpazujemo dihanje in pulz, merimo krvni tlak, temperaturo in opazujemo zavest.
\nNa nekaterih oddelkih in intenzivnih enotah imajo v pomo\u010d moderne monitorje, ki neprestano spremljajo pacientove vitalne znake.<\/p>\n
DIHANJE:<\/strong><\/p>\n Dihanje imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih. Na dihanje vplivajo fiziolo\u0161ki, psihi\u010dni in ekolo\u0161ki faktorji. Opazujemo gibanje prsnega ko\u0161a, dviganje in padanje, ritem in globino dihanja. ODSTOPANJA: <\/p>\n PULZ:<\/strong><\/p>\n Je sunek pulznega vala v \u017eilah arterije, zato arterialni pulz. Pulz tipamo praviloma povsod, kjer lahko \u017eilo pritisnemo ob mi\u0161ico ali kost \u2013 to so najve\u010dkrat arterije: temporalis, carotis, aksilaris, brachialis, radialis, femoralis, poplitea, ulnaris, a. dorsalis pedis. ODSTOPANJA: POLNJENOST: Poznamo sistoli\u010dni krvni tlak(levo srce potisne kri v aorto) in diastoli\u010dni krvni tlak(kr\u010denje prekatov). Sistoli\u010dni je najvi\u0161ji, diastoli\u010dni pa najni\u017eji \u0161e merljiv. Meri se s pomo\u010djo sfigmomanometra(rivarochi) ali z modernimi elektronskimi merilci.<\/p>\n NORMALNE VREDNOSTI: ODSTOPANJA: Notranja in zunanja temperatura sta v medsebojni odvisnosti. Organizem zna nekoliko sam uravnavati temperaturo s pomo\u010djo termoregulacije(znojenje, tresenje). Telesno temperaturo lahko merimo aksilarno, rektalno, oralno ali timpani\u010dno(v u\u0161esu, najpogosteje).<\/p>\n NORMALNA VREDNOST: Hipertermijo delimo na: SPREMLJAJO\u010cI ZNAKI VRO\u010cINE: POTEK TEMPERATURE: Nara\u0161\u010da lahko hitro ali po\u010dasno: [wp_ad_camp_1]<\/p>\n ZAVEST:<\/strong><\/p>\n Opazujemo odstopanja od normalne zavesti, ki se lahko spreminja kvantitativno ali kvalitativno.<\/p>\n KVANTITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: KRITI\u010cNO MNENJE:<\/strong><\/p>\n V domu oz na oddelku je \u201cstandard\u201d tak\u0161en, da se vitalne funkcije merijo le po potrebi, kar pa onemogo\u010da dnevno spremljanje odstopanj od normalnih vrednosti. Pri nekaterih stanovalcih je razumljivo, saj so dokaj vitalni in ne potrebujejo merjenja vsak dan, pri nepokretnih in slabotnih stanovalcih pa bi lahko merili vitalne znake vsaj 2x tedensko.<\/p>\n LITERATURA:<\/strong><\/p>\n Rozman M,Kisner N, Klasinc M, Ver\u010dko Pernat S. Zdravstvena nega 2; Zalo\u017eba Pivec; 2006; 3.2: 19-25, 3.3: 39-40, 48-51<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vitalne funkcije so tiste \u017eivljenske funkcij, ki so merljive kvalitativno in kvantitativno(jih lahko zabele\u017eimo). Opazujemo dihanje in pulz, merimo krvni tlak, temperaturo in opazujemo zavest. Na nekaterih oddelkih in intenzivnih enotah imajo v pomo\u010d moderne monitorje, ki neprestano spremljajo pacientove vitalne znake. DIHANJE: Dihanje imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih. Na dihanje vplivajo fiziolo\u0161ki, psihi\u010dni in … Preberi ve\u010d o Vitalne funkcije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4056,3939],"class_list":["post-11669","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-merjenje-vitalnih-funkcij","tag-vitalne-funkcije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11669","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11669"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11669\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11843,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11669\/revisions\/11843"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11669"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11669"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nNORMALNE VREDNOSTI:
\nNovorojen\u010dek: 40 \u2013 44 \/min
\nMali otrok: 25 \u2013 30 \/min
\nOdrasli: 16 \u2013 18 \/min<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tahipneja(pospe\u0161eno dihanje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bradipneja(upo\u010dasnjeno dihanje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dispneja(ote\u017eeno dihanje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 apneja(ni dihanja)<\/p>\n
\nNORMALNE VREDNOSTI:<\/strong>
\nNovorojen\u010dek: okoli 140\/min
\nDo 2.leta: 120\/min
\nV 10.letu: 90\/min
\nOdrasli: 60-80\/min<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tahikardija(pospe\u0161en pulz nad 100\/min)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bradikardija(upo\u010dasnjen pulz pod 60\/min)
\nRITEM PULZA:
\nPri zdravem \u010dloveku si udarci sledijo enakomerno. Nepravilnosti oz. neenakomerno pulzacijo imenujemo aritmije:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinusna aritmija(pri vdihu bitje srca hitrej\u0161e, pri izdihu po\u010dasnj\u0161e, pogosta pri otrocih)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ekstrasistole(prad\u010dasni udarci s kratko pavzo)<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dobro polnjen pulz(\u017eila se dobro tipa)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slabo polnjen pulz(\u017eila se slabo tipa)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nitkast pulz(pospe\u0161en, neenakomeren, pojavi se pri \u0161oku,..)
\n–
\nKRVNI TLAK:<\/strong><\/p>\n
\nDojen\u010dki: 75\/50 mmHg
\n\u0160olski otroci: 95\/60 mmHg
\nOdrasli: 110-140\/60-90 mmHg<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipertenzija(presega mejo 140\/90 mmHg)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipotenzija(vrednost pod mejo 100\/60 mmHg)
\nTELESNA TEMPERATURA<\/strong>:<\/p>\n
\nNorrmalna telesna temperatura pri odraslem \u010dloveku niha med 36\u00b0C in 37,2\u00b0C.
\nODSTOPANJA:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipotermija(zni\u017eana telesna temperatura, stalno pod 36\u00b0C)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hipertermija(zvi\u0161ana telesna temperatura, lat. febris)<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 subfebrilno temperaturo(od 37,1 \u2013 37,8\u00b0C)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmerno vro\u010dino(od 37,9 \u2013 38,4\u00b0C)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 visoko vro\u010dino(od 38,5 \u2013 40\u00b0C)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zelo visoko vro\u010dino(ve\u010d kot 40\u00b0C)<\/p>\n
\nUtrujenost, ob\u010dutek prizadetosti, pomankanje apetita, bole\u010dine v sklepih, glavobol, tahikardija, tahipneja. Nastanejo lahko izpu\u0161\u010daji, pride do bruhanja\u2026Vro\u010dina ni bolezen ampak znak bolezenjskega procesa(temperatura se povi\u0161a, da uni\u010di infekte).<\/p>\n
\nPoteka v treh stadijih(incrementi-vro\u010dina-descrementi), nara\u0161\u010danje spremlja mrzlica, padanje pa potenje. Temperatura lahko pada kriti\u010dno(hitro, v nekaj urah, organizem zelo obremenjen) ali liti\u010dno(po\u010dasi, v nekaj dneh, organizem manj obremenjen)<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 febris continua(stalno visoka temperatura, z nihanje od eno do 2 desetinki stopinje)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 febris remittens(mo\u010dnej\u0161e nihanje, za 1,5\u00b0C, ne pade na normalo)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 febris intermittens(nihanje za 1,5 \u2013 2\u00b0C, pri sepsah pade na normalo)<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 somnolenca(dremavica, pacienta zbudimo \u017ee z rahlimi dra\u017eljaji)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sopor(polnezavest, pacienta \u0161e zbudimo z mo\u010dnej\u0161imi dra\u017eljaji)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 koma(nezavest, pacient ne reagira na nobene dra\u017eljaje, reflekse lahko izzovemo)<\/p>\n
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zmedenost(pacient je besednp, krajavno in \u010dasovno neorientiran, na trenutke pa se vsega zaveda)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delirij(blodnjavost, pacient je nemiren, zmeden, evfori\u010den, prestra\u0161en)<\/p>\n