{"id":11677,"date":"2016-07-27T17:37:10","date_gmt":"2016-07-27T16:37:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11677"},"modified":"2016-09-10T11:23:06","modified_gmt":"2016-09-10T10:23:06","slug":"komunikacija-s-pacientom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/komunikacija-s-pacientom\/","title":{"rendered":"Komunikacija s pacientom"},"content":{"rendered":"

Komunikacija odra\u017ea \u010dlovekov odnos do samega sebe in sveta, ki ga obdaja. Je medij, prek katerega se ta odnos razvija in dopolnjuje, ljudje pa drug ob drugem rastemo, se spoznavamo in \u017eivimo kot zdrave osebnosti. V vse to pa morajo biti vpleteni zdravi medosebni odnosi, ki nam dajejo mo\u010d v osebnem in poklicnem \u017eivljenju.<\/p>\n

Komunikacija je proces, v katerem vsi udele\u017eenci sprejemajo, po\u0161iljajo in interpretirajo sporo\u010dila, ki so povezana z dolo\u010denim pomenom. Komunikacija v zdravstveni negi z razvojem stroke in uveljavljanjem sodobnih metod dela, ki aktivno vklju\u010duje pacienta, postaja vse bolj aktualna. Delo z pacientom in ne za pacienta je povezano s stalno komunikacijo. Komunikacija medicinske sestre z pacientom in terapevtski odnos sta osnova za kvalitetno zdravstveno nego pacienta. Medicinska sestra se mora zavedati, da komunikacija ni spontan, \u201d\u017ee nau\u010den proces\u201d, ampak tudi terapevtska spretnost, ki se jo je potrebno u\u010diti in tudi nau\u010diti. Znati komunicirati pomeni prilagoditi svojo komunikacijo konkretnemu pacientu, konkretnemu cilju. Vse to seveda v kontekstu eti\u010dnih na\u010del.<\/p>\n

Pogoji za komunikacijo: <\/strong>perceptivne sposobnosti\u00a0 (videti, sli\u0161ati, otipati, vonjati); to\u010dno zaznavanje drugih ljudi in situacij, kognitivne sposobnosti<\/strong>\u00a0(zmo\u017enost to\u010dnega presojanja, spoznanje, razum), vedenjske sposobnosti<\/strong>\u00a0(vedeti kaj re\u010di in narediti v dani situaciji \u2013 intuitivnost), emocionalne sposobnosti<\/strong>\u00a0(ustrezno \u010dustveno izra\u017eanje in odzivanje, empatija).<\/p>\n

Osnove medosebne komunikacije so<\/strong> da poznamo in razumemo sebe (intrapersonalna komunikacija), da poznamo in razumemo sogovornika (izkustveno polje) in da ljudi spo\u0161tujemo (ljubezen, skrb, odgovornost).<\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA<\/strong><\/p>\n

Terapevtska komunikacija je vedno usmerjena k cilju in je namenjena izklju\u010dno\u00a0 zadovoljevanju potreb pacienta. Je veliko ve\u010d kot prena\u0161anje in sprejemanje sporo\u010dil; je sre\u010danje enega \u010dloveka z drugim, je dajanje samega sebe. Medicinska sestra naj bi z vsako interakcijo vplivala na vedenje pacienta Namen terapevtske komunikacije je <\/strong>zadovoljiti temeljne \u010dlovekove potrebe, vzpostaviti terapevtski odnos, posredovati informacije, izmenjavati misli in ob\u010dutke, vplivati na vedenje \u010dloveka, vzpodbujati k aktivnemu sodelovanju pri analizi posredovanih vsebin, kriti\u010dnemu razmi\u0161ljanju, spreminjanju stali\u0161\u010d in spremembami v ravnanju ali vedenju, odnos, sicer se terapevtski odnos med pacientom in medicinsko sestro ne bi razvil.<\/p>\n

 <\/p>\n

MEDSEBOJNI ODNOS MEDICINSKA SESTRA-BOLNIK \u00a0V \u00a0TEORIJI ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n

Mnogo teoreti\u010dnih konceptov sestrske komunikacije je iz\u0161lo iz psiholo\u0161kih teorij. Teorije zdravstvene nege vklju\u010dujejo profesionalno komunikacijo kot pogoj in pomemben del poklicnega dela medicinske sestre. Tu gre za odnos med medicinsko sestro in bolnikom. Oba sta prisotna s celotno osebnostjo. Delati z nekom je \u010disto nekaj drugega kot delati za nekoga. Ta odnos moramo raziskovati in negovati. Oba v odnosu sta enako vredna in oba lahko nekaj data drug drugemu. Pomen zdravstvene nege je v negovanju, ki jo izvr\u0161ujemo v sodelovanju z bolnikom. Z njim poi\u0161\u010demo aktualne in potencialne zdravstvene probleme. Teorija zdravstvene nege zagotavlja kognitivno strukturo znanja in nam daje smer v na\u0161em delu.<\/p>\n

Zdravstvena nega vklju\u010duje obravnavo drugega ob upo\u0161tevanju zaupnosti in spo\u0161tovanja. Individualizirana zdravstvena nega je priznavanje bolnika kot samostojne osebnosti z razli\u010dnimi potrebami. Skozi negovanje medicinska spozna bolnikove potrebe, ki usmerjajo njeno delo in procese spoznavnega odlo\u010danja, kar prinese pozitivne spremembe bolniku. V profesionalni komunikaciji mora medicinska sestra poleg znanja iz teorije zdravstvene nege poznati samo sebe.<\/p>\n

Poznavanje samega sebe oziroma samopodoba je zaznavni vidik svoje lastne osebnosti. Samopodobo ozna\u010dujejo vloge, ki jih imamo v \u017eivljenju, v medsebojnih odnosih z drugimi ljudmi. Izra\u017eajo se v socialnih in delovnih situacijah. Ko srno skladni v na\u0161em do\u017eivljanju z do\u017eivljanji drugih, srno zadovoljni, v nasprotnem primeru srno v stiski. Razumevanje sebe in dialog s seboj je osnova za uspe\u0161no interakcijo z drugimi. U\u010denje in razmi\u0161ljanje o samopodobi omogo\u010da medicinski sestri ve\u010djo fleksibilnost in ustreznost v odgovorih na druge ljudi.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

ZBIRANJE INFORMACIJ IN OCENA STANJA<\/strong><\/p>\n

Ocenimo dejavnike, ki pripomorejo k vzpostavitvi komunikacije<\/em> – <\/strong>optimizem, vera v ozdravitev, zaupanje v zdravstvene delavce, psihi\u010dna podpora svojcev, urejene doma\u010de razmere, zrela osebnost, dobro stanje zavesti, orientiranost v kraju, \u010dasu, prostoru, sposobnost govora in razumevanja govora, biolo\u0161ka starost.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Ocenimo dejavnike, ki ovirajo ali onemogo\u010dajo komunikacijo<\/em>: <\/strong>pesimizem, apatija, nezaupanje, neurejene razmere doma, motnje zavesti, neorientiranost v kraju, \u010dasu, prostoru, motori\u010dna in senzori\u010dna afazija, deprimiranje z uspavali, pomirjevali, gluhost, slabovidnost, biolo\u0161ka starost.<\/p>\n

S komunikacijo dose\u017eemo zaupanje, sprejemanje, razumevanje, spo\u0161tovanje, samorazkrivanje in zaupnost.<\/p>\n

 <\/p>\n

Cilji, na\u010drtovanje in izvajanje:<\/strong><\/p>\n