Demenca je poznana \u017ee vsaj 2000 let in prav tako te\u017eave, ki jih prena\u0161a. To je razvidno \u017ee iz opisa rimskega satirika. Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vklju\u010duje motnje mnogih vi\u0161jih mo\u017eganskih funkcij, kot so: spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunanje, sposobnost u\u010denja, sposobnost besednega izra\u017eanja ali presoje. Motnje so toliko izra\u017eene, da bistveno motijo delovno ali socialno uspe\u0161nost.<\/p>\n
Med tistimi, ki so starej\u0161i od 65 let, ima vsak 20. Do 70. Zaradi demence \u017ee te\u017eave. S staranjem se pogostost demenc \u0161e pove\u010duje, tako da ima vsak peti starej\u0161i od 80 let demenco. Ve\u010d kot sto razli\u010dnih bolezenskih procesov lahko povzro\u010di nepopravljive strukturne spremembe v mo\u017eganih, zaradi katerih se razvije demenca. Pri pribli\u017eno eni desetini tistih, ki jih prizadene demenca, lahko zdravimo bolezenske procese, ki jo povzro\u010dajo.<\/p>\n
Alzheimerjeva bolezen je najpogostej\u0161i vzrok demence. Pri dveh iz med treh varovancev z demenco, starej\u0161ih od 70 let, je vzrok prav Alzheimerjeva bolezen. Zanjo doslej \u0161e ni na voljo uspe\u0161nega zdravila, ki bi zaustavilo bolezenski proces. Z upanjem pri\u010dakujemo rezultate razvoja novej\u0161ih zdravil, dotlej pa lahko laj\u0161amo nekatere posledice demence (Kogoj, Miklu\u017e, Dragar; 2001).<\/p>\n
Med najpogostej\u0161imi so tudi demenca, ki so posledica motenj prekrvavitve v mo\u017eganih, zlasti kapi. Nanje lahko vsaj deloma vplivamo tekom \u017eivljenja z odpovedjo kajenju, skrbjo za primeren krvni tlak, pravilno prehrano in redno telesno aktivnostjo. S prehrano ne vplivamo le na primerno telesno te\u017eo, temve\u010d tudi na razmerje in koli\u010dino ma\u0161\u010dob v krvi, kar je pomembno pri nastanku kapi.<\/p>\n
Redkej\u0161e so demence zaradi motenj delovanja \u017elez z notranjim izlo\u010danjem (\u0161\u010ditnice in drugih), mo\u017eganskih po\u0161kodb, nekaterih novotvorb in oku\u017eb ter drugih bolezni. Izmed teh lahko posamezne tudi uspe\u0161no zdravimo.<\/p>\n
(Povzeto po: http:\/\/www.srednjazdravstvenaljubljana.si, 16.1.2013)<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n Hranjenje in pitje teko\u010din:<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nenadzorovano u\u017eivanje hrane (opazovanje pacienta, razdeljevanje manj\u0161ih obrokov hrane ve\u010dkrat na dan, pogosto u\u017eivanje sadja, zelenjave\u2026)<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odklanjanje hrane (obroki naj bodo prijetnega, morda celo nekoliko izrazitej\u0161ega vonja, mo\u010dnej\u0161ega okusa in pestrej\u0161ih barv, da bodo bolj zanimivi, pacientom, ki se slab\u0161e hranijo, vedno serviramo hrano na ve\u010djih kro\u017enikih, da so koli\u010dine videti manj\u0161e in se jim hrane ne upre \u017ee ob pogledu na prepoln kro\u017enik).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d pacientom z demenco pri motnjah po\u017eiranja (prepre\u010devanje aspiracije hrane).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Priprava pacienta z motnjami po\u017eiranja na hranjenje (\u010di\u0161\u010denje ustne votline, paciente, ki so le\u017ee\u010di damo v sede\u010di polo\u017eaj, hrana naj bo ka\u0161asta, teko\u010dine dajo pacientom po \u017eli\u010dki, \u017elica se napolni le do tretjine in vedno po\u010dakamo, da pogoltne zalogaj, paciente med hranjenjem vzpodbujamo).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomo\u010d pri delni ali popolni zapori dihalnih poti (vzpodbujanje k izka\u0161ljevanju, udarec po hrbtu (Hiter in pravilen udarec navadno \u017ee po prvem ali drugem poskusu povzro\u010di, da se sprosti dihalna pot. Izvedba Heimlichovega prijema (Nenaden pritisk zraka v plju\u010dih povzro\u010di, da ovira izleti iz dihalnih poti, opazovanje pacienta, vzpodbujanje in vzdr\u017eevanje samostojnega hranjenja, u\u010denje prijemanja \u017elice ter zajemanja in odna\u0161anja hrane v usta).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomen zadovoljivega pitja teko\u010din (merjenje koli\u010dine zau\u017eitih teko\u010din in hrane dodatno ponujanje pija\u010de, dajanje majhnih koli\u010din teko\u010dine po \u017eli\u010dkah).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odklanjanje hrane in\/ali pija\u010de zaradi bolezenskega do\u017eivljanja (prigovarjanje, preusmerjanje pozornosti, vzpodbuda, ustrezno zdravlenje )<\/p>\n Izlo\u010danje:<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d pacientom z demenco pri motnjah zadr\u017eevanja urina (opominjanje pacienta, da gre na strani\u0161\u010de, pomo\u010d pri hoji na strani\u0161\u010de, namestitev no\u010dne posode – le\u017ee\u010dim pacientom, namestitev sobnega strani\u0161\u010da, postavimo dovolj velike oz. vidne oznake za strani\u0161\u010de, namestitev inkontinen\u010dnih pripomo\u010dkov – pacientom, ki jim neprestano uhaja voda, redno vsakodnevno umivanje in intimna nega ve\u010dkrat na dan.)<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d pacientom z demenco pri motnjah zadr\u017eevanja blata (motiviranje za izlo\u010danje vsak dan ob isti uri, postavimo dovolj velike oz. vidne oznake za strani\u0161\u010de, namestitev inkontinen\u010dnih pripomo\u010dkov – pacientom, ki jim neprestano uhaja blato).<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d pacientom z demenco pri zapeki (pozornost na odvajanje in koli\u010dino ter gostoto blata, prepre\u010devanje zapeke s primerno hrano, ustreznimi odvajalnimi navadami in gibanjem, pacientu ponudimo toplo mineralno vodo Donat na te\u0161\u010de, odvajalna sredstva – po naro\u010dilu zdravnika).<\/p>\n Varnost:<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 skrb za varnost pacienta z demenco (pravilno vodenje, podora, u\u010denje in prilagajanje okolju, pomo\u010d z oznakami, ki so pacientu razumljive, zaklepanje oken in vrat, nadzorovanje pacienta, nadzor nad nevarnimi snovmi, zavarovanje elektri\u010dnih vti\u010dnic, oken, teras, zaposlitev pacienta z vsakodnevnimi opravili.)<\/p>\n Spanje:<\/p>\n \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 motnje spanja (zaposlitev pacientov \u010dez dan, sprehodi na sve\u017eem zraku, rekreacija oz. telovadba, prezra\u010devanje in zatemnitev spalnice, ureditev pacienta in priprava na spanje, namestitev pacienta v udoben polo\u017eaj, pogovor pred spanjem, ponudimo mu skodelico tople pija\u010de, uporabi uspaval se \u010dim dalj \u010dasa).<\/p>\n <\/p>\n Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n Pri pacientki z demenco, je predvsem velikega pomena opazovanje, ter nadzor nad zau\u017eito teko\u010dino in hrano, saj radi kak\u0161no hrano skrijejo na vse mo\u017ene konce. Z opazovanjem in nadzorom pa\u00a0 prepre\u010dimo dehidracije in druge zaplete. Pacientom pomagamo pri osebnih stiskah. V zdravstvenih ustanovah pripravimo zlo\u017eenke, seminarje o pou\u010devanju ravnanja pri starostniku z demenco. Najpomembnej\u0161i je pogovor ter spodbujanje pri opravilih ter pozitivno razmi\u0161ljanje.<\/p>\n VIRI<\/p>\n Kogoj A., Miklu\u017e B., Dragar J., Varovanec z demenco v dru\u017eini, Ljubljana 2001<\/p>\n Ver\u010dko Pernat S., Kisner N., Rozman M., Klasic M., Zdravstvena nega 1. Maribor: Zalo\u017eba Pivec; 2006<\/p>\n http:\/\/www.srednjazdravstvenaljubljana.si, 16.1.2013<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Demenca je poznana \u017ee vsaj 2000 let in prav tako te\u017eave, ki jih prena\u0161a. To je razvidno \u017ee iz opisa rimskega satirika. Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vklju\u010duje motnje mnogih vi\u0161jih mo\u017eganskih funkcij, kot so: spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje, ra\u010dunanje, sposobnost u\u010denja, sposobnost besednega izra\u017eanja ali presoje. Motnje so toliko izra\u017eene, da bistveno motijo … Preberi ve\u010d o Na kratko o demenci<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[529,3803,3820],"class_list":["post-11679","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-demenca","tag-ids","tag-o-demenci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11679"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11679\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11838,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11679\/revisions\/11838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}