{"id":11688,"date":"2016-08-02T11:28:29","date_gmt":"2016-08-02T10:28:29","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11688"},"modified":"2016-09-10T11:19:09","modified_gmt":"2016-09-10T10:19:09","slug":"arterijska-hipertenzija-povisan-krvni-tlak","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/arterijska-hipertenzija-povisan-krvni-tlak\/","title":{"rendered":"Arterijska hipertenzija – povi\u0161an krvni tlak"},"content":{"rendered":"

Arterijska hipertenzija ali povi\u0161an krvni tlak<\/strong> je najpogostej\u0161e sr\u010dno-\u017eilno bolezensko stanje, za katerim boleha 1,5 miljarde ljudi po vsem svetu in nenehno \u0161kodi pomembnim organom ali organskim sistemom (Accetto in Salobir, 2009).<\/p>\n

Na zvi\u0161an krvni tlak se posumi, kadar je pri pacientu izmerjen krvni tlak vi\u0161ji od 140\/90 mmHg. Pacienta se na kontrolno merjenje krvnega tlaka naro\u010di vsaj \u0161e 2x, priporo\u010dljivo je, da takrat krvni tlak izmeri tudi medicinska sestra. Nato zdravnik dolo\u010di stopnjo arterijske hipertenzije. Zvi\u0161an krvni tlak ni problem, ki bi ga samo zdravili in nato ignorirali. Je stanje, ki ga moramo nadzirati celo \u017eivljenje. Z ve\u010danjem krvnega tlaka se ve\u010da, tudi tveganje za sr\u010dno-\u017eilne bolezni. Arterijska hipertenzija je med najpogostej\u0161imi dejavniki tveganja za sr\u010dni infarkt skupaj z hiperholerestomijo, kajenjem in sladkorno boleznijo (Bulc, 2011).<\/p>\n

KAJ JE KRVNI TLAK<\/strong><\/p>\n

Arterijski krvni tlak je pritisk krvni na stene arterij v \u010dasu sistole in sistole. Z merjenjem ugotovimo vi\u0161ino krvnega tlaka v srednje velikih arterijah. Na vi\u0161ino krvnega tlaka vplivajo: potisna sila srca, hitrost utripanja srca, \u0161irina krvnih \u017eil, koli\u010dina in viskoznost krvi. Za pravilno delovanje potrebujejo vsa tkiva in organi v na\u0161em telesu neprestano oskrbo s kisikom in ostalimi hranljivimi snovi. Vse to jim dostavi kri, ko jo srce \u010drpa po zapleteni mre\u017ei ven in arterij. Pri tem je zelo pomemben tlak, pod katerim potuje kri skozi \u017eile (Brverer, 2010). V hemodinamskem smislu je krvni tlak odvisen od perifernega upora v arterijah in minutnega volumna srca (Bulc, 2011).<\/p>\n

Ko se levi ventrikel med sistolo skr\u010di, potisne kri v aorto in arterije na periferiji. Tlak v teh \u017eilah se strmo zvi\u0161a do najvi\u0161je mere, ki jo imenujemo sistoli\u010dni krvni tlak. Pred diastolo se levi ventrikel razpre, tlak v aorti in perifernem \u017eilju se postopoma zni\u017ea do najni\u017eje mere \u2013 diastoli\u010dnega krvnega tlaka (Bulc, 2011).<\/p>\n

Razvrstitev arterijske hipertenzije:<\/strong>
\nSistoli\u010dni tlak (mmHg)
\nDiastoli\u010dni tlak (mmHg)
\nOptimalen krvni tlak
\n< 120
\n< 80
\nNormalen krvni tlak
\n< 130
\n< 85
\nVisoko normalen krvni tlak
\n130 \u2013 139
\n85 \u2013 89
\nHipertenzija
\n\u2265 140
\n\u2265 90
\nRazred 1 (blaga)
\n140 \u2013 159
\n90 -99
\nRazred 2 (zmerna)
\n160 \u2013 179
\n100 \u2013 109
\nRazred 3 (huda)
\n\u2265 180
\n\u2265 110
\nVir: Accetto et. al. (2008, str. 349)<\/p>\n

DEJAVNIKI ZA POJAV ARTERIJSKE HIPERTENZIJE<\/strong><\/p>\n

Dejavnike za pojav arterijske hipertenzije delimo na notranje (intrizi\u010dne); spol, starost, genetika, nose\u010dnost, rasa, na te nimamo vpliva in na zunanje (ekstrizi\u010dne), na katere lahko vplivamo z zdravim \u017eivljenjskim slogom, z ve\u010d gibanja in opustitvijo \u0161kodljivih navad (Brever, 2010).<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Genetika<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Debelost<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Slaba prehrana<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kajenje, kofein in alkohol<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hipertiroza ali hipotiroza<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Starost in spol<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rasa<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nose\u010dnost<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prenehanje jemanja zdravil (Breverer, 2010).<\/p>\n

ZDRAVLJENJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE<\/strong><\/p>\n

Zdravljenje je v ve\u010dini primerov do\u017eivljenjsko. Zdravljenje arterijske hipertenzije je dobra nalo\u017eba v \u017eivljenjsko prihodnost, zdravljenj pacient ima manj\u0161o mo\u017enost za razvoj sr\u010dno-\u017eilnih bolezni in verjetno manj\u0161o mo\u017enost za nastanek demence; kar pomeni dalj\u0161e in kvalitetnej\u0161e \u017eivljenje. Cilj zdravljenja arterijske hipertenzije je zmanj\u0161anje obolevnosti in umrljivosti zaradi sr\u010dno-\u017eilnih in ledvi\u010dnih bolezni. Pri vseh pacientih je cilj dose\u010di krvni tlak pod 140\/90 mmHg. Na\u010dini zdravljenja povi\u0161anega krvnega tlaka so:<\/p>\n

Farmakolo\u0161ki ukrepi<\/strong><\/p>\n

Antihipertenzivno zdravilo se izbere glede na prisotne dejavnike tveganja in prizadetost tar\u010dnih organov in druge pridru\u017eene bolezni. \u010ce pacient potrebuje samo eno vrsto zdravilo za zdravljenje arterijske hipertenzije, govorimo o monoterapiji, toda najve\u010dkrat je potrebno kombinirano zdravljenje arterijske hipertenzije (Bulc, 2011).<\/p>\n

Nefarmakolo\u0161ki ukrepi<\/strong><\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161anje in stabilizacija telesne te\u017ee<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmanj\u0161an vnos soli<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Uravnote\u017eena zdrava prehrana<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Redna telesna aktivnost in gibanje<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u010ditek in spanje<\/p>\n

\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sprostitev in dru\u017eabnost (Bulc, 2011).<\/p>\n

RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n

KAKO PRAVILNO IZMERIMO KRVNI TLAK?<\/strong><\/p>\n

Merimo sede\u010demu preiskovancu, man\u0161eto namestimo na nadlaket ene roke v vi\u0161ini srca. Roka naj po\u010diva na mizi, pazimo da mi\u0161ice v roki niso napete. Preiskovanec naj pred meritvijo 15 minut po\u010diva, pol ure prej naj ne je, ne pije po\u017eivljajo\u010dih napitkov, ne kadi. Se\u010dni mehur naj ima izpraznjen. Preiskovanca prosimo, naj se popolnoma sprosti, saj zaradi vznemirjenja arterijski tlak lahko naraste tudi za 30 mmHg. Velike napake pri merjenju arterijskega krvnega tlaka lahko nastanejo, \u010de uporabimo man\u0161eto, ki za danega preiskovanca ni ustrezno velika. Pazimo, da je ozna\u010deni del man\u0161ete (senzor) name\u0161\u010den na arterijo in da preiskovancu zavihan rokav obla\u010dila ne stiska nadlakti. Izmerimo na obeh rokah in zapi\u0161emo obe vrednosti, vendar pri drugih preiskavah (npr. EKG) uporabimo najvi\u0161jo izmerjeno vrednost krvnega tlaka Poto\u010dnik, 2010).<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

Pomembna je zdravstvena vzgoja bolnika, ki ima te\u017eave s krvnim tlakom, zato mu priporo\u010damo, da si krvni tlak meri tudi doma in pi\u0161e dnevnik meritev. Pou\u010dimo ga o pravilnem merjenju in o pravilni namestitvi man\u0161ete (prava velikost, name\u0161\u010dena naj bo na nadlahti, obrnjena na pravilno stran). Tlaka naj ne meri takoj po telesni aktivnosti, po\u010daka naj vsaj\u00a0 15 do 30 minut. Povemo mu, naj med merjenjem ne govori in se ne premika (Poto\u010dnik, 2010).<\/p>\n

NA\u010cINI MERJENJA KRVNEGA TLAKA<\/strong><\/p>\n

Avskultacijska metoda \u2013 tlak merimo s pomo\u010djo man\u0161ete za merjenje krvnega tlaka (napolnjena je z zrakom) in stetoskopom.<\/p>\n

Elektronski merilec krvnega tlaka \u2013 pacientu namestimo man\u0161eto, aparat sam izmeri krvni tlak.<\/p>\n

Palpacijska metoda \u2013 nam daje le vrednost sistoli\u010dnega arterijskega tlaka. Pulz tipamo na radialni arteriji in napihnemo man\u0161eto. Takoj ko je tlak v man\u0161eti vi\u0161ji kot v arteriji, pulza ne tipamo ve\u010d (Klasinc et. al., 2007).<\/p>\n

KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n

Krvni tlak je ena izmed vitalnih funkcij. Merjenje krvnega tlaka je izrednega pomena pri nadzoru \u017eivljenjskih funkcij pacienta. Znano je, da je povi\u0161an krvni tlak kroni\u010dna nenalezljiva bolezen, ki je v sodobne svetu mo\u010dno raz\u0161irjena. Arterijska hipertenzija je znana, tudi kot tihi ubijalec, saj se navadno ne ka\u017ee izrazitimi znaki. Velikokrat je diagnoza arterijske hipertenzije odkrita naklju\u010dno, med preventivnimi pregledi. Pri merjenju krvnega tlaka v zdravstveni ustanovi, moramo v zakup vzeti dejstvo, da se pacienti bojijo kaj se bo zgodilo, zato imajo pogosto povi\u0161an krvni tlak. Med opravljanjem klini\u010dne prakse v Urgentni ambulanti Klinike Golnik, sem imela prilo\u017enost meriti krvni tlak pacientom. Veliko pacientov je imelo \u017ee pred obravnavo med medicinskimi diagnozami arterijsko hipertenzijo. Tudi pri meritvah krvnega tlaka je pogosto \u0161lo za manj\u0161a odstopanja, ki pa pacienta neposredno \u017eivljenjsko ne ogro\u017eajo.\u00a0 Menim, da je pravilno merjenje krvnega tlaka, ki vklju\u010duje ustrezno psihi\u010dno in fizi\u010dno pripravo pacienta klju\u010dnega pomeni, da dobimo realno vrednost krvnega tlaka. Po kon\u010danem merjenju je izredno pomembno, da man\u0161eto razku\u017eimo z ustreznim razku\u017eilnim sredstvom.<\/p>\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n

Accetto R. in Salobir B. 2009 Epidemiologija arterijske hipertenzije. Sekcija za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravni\u0161kega zdru\u017eenja.<\/p>\n

Accetto R., Brguljan \u2013 Hitij J., Dobovi\u0161ek J., Dolenc P. in Salobir B. 2008. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Ljubljana: Zdravni\u0161ki vestnik 2009, p. 349 \u2013 263.<\/p>\n

Breverer M. 2010. Premagovanje visokega krvnega tlaka: popolni doplonilni zdravstveni program. Maribor: Videotop.<\/p>\n

Bulc M. 2011. Ali so Slovenske smernice za arterijsko hipertenzijo primerne za primarno raven? Sekcija za dru\u017einsko medicino Slovenskega zdravni\u0161kega zdru\u017eenja.<\/p>\n

Poto\u010dnik N. 2010. Arterijski krvni tlak. In: Poto\u010dnik N., (ured.). Vaje iz fiziologije. Jesenice: Visoka \u0161ola za zdravstveno nego Jesenice. p.\u00a0 12-15.<\/p>\n

Rozman M., Kisner N., Klasin M.\u00a0 in Vre\u010dko Pernat S.\u00a0 2006. Zdravstvena nega 2. Ljubljana: Zalo\u017eba Pivec. p. 51-53.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Arterijska hipertenzija ali povi\u0161an krvni tlak je najpogostej\u0161e sr\u010dno-\u017eilno bolezensko stanje, za katerim boleha 1,5 miljarde ljudi po vsem svetu in nenehno \u0161kodi pomembnim organom ali organskim sistemom (Accetto in Salobir, 2009). Na zvi\u0161an krvni tlak se posumi, kadar je pri pacientu izmerjen krvni tlak vi\u0161ji od 140\/90 mmHg. Pacienta se na kontrolno merjenje krvnega … Preberi ve\u010d o Arterijska hipertenzija – povi\u0161an krvni tlak<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[1473,4066,4068,4067],"class_list":["post-11688","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-arterijska-hipertenzija","tag-povisan-krvni-tlak","tag-zvisan-krvni-pritisk","tag-zvisan-rr"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11688","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11688"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11688\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11833,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11688\/revisions\/11833"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11688"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11688"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11688"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}