Staranje prebivalstva je povezano z ve\u010djo pojavnostjo kroni\u010dnih bolezni, predvsem sr\u010dno-\u017eilnih in z ve\u010djim tveganjem za trombemboliti\u010dne dogodke (Jo\u0161t et. al, 2011).<\/p>\n
Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za prepre\u010devanje trombemboliti\u010dnih dogodkov, povzro\u010denih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, plju\u010dna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi sr\u010dnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, 2012).<\/p>\n
Antikoagulacijska zdravila prepre\u010dujejo nastajanje strdkov v \u017eilah in v srcu. Za dolgotrajno antikoagulacijsko zdravljenje uporabljamo kumarine, ki so v obliki tablet (Jo\u0161t et. al, 2011).<\/p>\n
<\/p>\n
RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n Pri uporabi Marevana in Sintroma, ko bolniki jemljejo zdravila po individualni shemi je potrebno redno spremljati in nadzorovati \u010das strjevanja krvi, saj bo le tako antikoagulantno zdravljenje varno in u\u010dinkovito.. Rezultat merjenja izrazimo, kot INR (iz angle\u0161\u010dine International Normalised Ratio\u00a0– mednarodno umerjeno razmerje). Antikoagulacijsko zdravilo je u\u010dinkovito in varno, kadar je INR v ciljnem obmo\u010dju. Za ve\u010dino bolnikov je ciljno obmo\u010dje INR med\u00a02,0 in 3,0. Pri bolnikih, ki so zelo ogro\u017eeni za nastanek strdkov, je ciljno obmo\u010dje INR vi\u0161je – med\u00a02,5 in 3,5. Ciljno obmo\u010dje INR mora biti vedno zapisano na izvidu, ki ga pacient prejme ob obisku v antikoagulantni ambulanti. Kadar je INR pod 2,0 se zve\u010da tveganje za nastanek\u00a0strdkov\u00a0v \u017eilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zve\u010da tveganje za\u00a0krvavitev.\u00a0\u00a0Da bi dosegli in vzdr\u017eevali ciljno obmo\u010dje INR, so potrebni\u00a0redni kontrolni pregledi (Mavri, 2010).<\/p>\n Pri novih peroralnih antikoagulantnih zato rutinsko spremljanje \u010dasa strjevanja krvi ni potrebno. Jemanje tako imenovanih novih antikoagulantov ni ve\u010d osnovano na individualni shemi, ampak je odmerek prilagojen ve\u010dini pacientov. Podatek o antikoagulantnem u\u010dinku zdravila\u00a0 pa je klju\u010den za ustrezno ukrepanje v primerih kot so: krvavitev ali trombembolija med zdravljenjem, nujni in veliki posegi, namerno ali nenamerno zau\u017eitje prevelikega odmerka, poslab\u0161anje ledvi\u010dne ali jetrne funkcije, ocena kompliance ter ob sumu na interakcijo z drugimi zdravili. Ob zdravljenju z dabigatranom ali rivaroksabanom se podalj\u0161ajo koagulacijski testi. Klasi\u010dni koagulacijski testi: trombinski \u010das (T\u010c), aktivirani parcialni tromboplastinski \u010das (APT\u010c), protrombinski \u010das (P\u010c), aktivirani \u010das strjevanja krvi (ACT) so primerni le za kvalitativno oceno antikoagulantnega u\u010dinka dabigatrana ali rivaroksabana. Za kvantitativno oceno AK u\u010dinka (merjenje koncentracije zdravila v plazmi), pa moramo uporabiti specifi\u010dne koagulacijske teste, prilagojene za posamezno zdravilo.<\/p>\n Rezultat koagulacijskega testa je odvisen tudi od farmakokinetike posameznega zdravila, zato je podatek o \u010dasu zau\u017eitja zdravila pred odvzemom krvi za koagulacijske preiskave klju\u010den za njegovo interpretacijo.<\/p>\n Za kvalitativno oceno AK u\u010dinka dabigatrana dolo\u010dimo APT\u010c ali T\u010c. Za kvantitativno oceno, oziroma dolo\u010ditev koncentracije dabigatrana v plazmi, pa lahko uporabimo le specifi\u010dni, za dabigatran posebej prilagojeni trombinski \u010das (Hemoclot thrombin inhibitor). Za kvalitativno oceno AK u\u010dinka rivaroksabana dolo\u010dimo P\u010c (ocenjujemo rezultat v sekundah, ne pa vrednost INR, ki je prilagojena izklju\u010dno za vodenje zdravljenja s kumarini). Za kvantitativno oceno, oziroma dolo\u010ditev koncentracijerivaroksabana v plazmi, pa lahko uporabimo le specifi\u010dni, za rivaroksaban posebej prilagojeni test dolo\u010danja aktivnosti faktorja X (anti-Xa) (Mavri, 2012).<\/p>\n ZAPLETI ANTIKOAGULANTNE TERAPIJE<\/strong><\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz nosu,<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev v o\u010desno veznico,<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz dlesni,<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev v ko\u017eo, podko\u017eje, mi\u0161i\u010dje,<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz prebavil (z blatom),<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz rodil<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev v mo\u017egane,<\/p>\n \u2022\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Krvavitev iz se\u010dil (z urinom) (Mavri, 2010).<\/p>\n Medicinska sestra pacienta in svojce seznani z navodili, ki jih morajo upo\u0161tevati pri antikoagulantnem zdravljenju in tako skrbi za dobro osve\u0161\u010denost bolnikov o njihovi antikoagulantni terapiji, Razlo\u017ei jim, zakaj je pomembno, da se pacient natan\u010dno dr\u017ei predpisane sheme jemanja antikoagulantnega zdravila, ki jo prejme ob vsakem pregledu v antikoagulanti ambulanti in kako ravnati v primeru zapletov. Medicinska sestra posebno pozornost nameni skupnemu pregledu vzorca sheme in bolniku razjasni pomisleke in vpra\u0161anja, ki jih ima glede razumevanja sheme jemanja zdravil. Bolnike seznani kaj pomeni rezultat meritve izra\u017een v INR enotah in kak\u0161no je njihovo ciljno obdobje glede na njihovo diagnozo (\u017dontar in Jo\u0161t, 2011).<\/p>\n Pri novih antikoagulantih je spremljanje bolnika manj pogosto. Po uvedbi rivaroksabana so potrebni redni pregledi: po treh tednih, ko zmanj\u0161amo odmerek zdravila, ter po treh in \u0161estih mesecih zdravljenja, ko se odlo\u010damo o ukinitvi zdravila. \u010ce je potrebno podalj\u0161ano zdravljenje, bolnika kontroliramo enkrat letno v antikoagulacijski ambulanti (Mavri, 2012).<\/p>\n Ob uvedbi antikoagulantne terapije je smiselno bolnika vklju\u010diti v zdravstveno-vzgojno svetovanje o antikoagulantni terapiji, kjer se bolnika pou\u010di o zdravilu. Pomembno je da se bolnika seznani s shemo jemanja zdravil ter o pomembnosti kontrol v pristojni antikoagulanti ambulanti. Bolniku je potrebno razlo\u017eiti, kaj storiti v primeru pozabljenega odmerka, kak\u0161ne prilagoditve prehrane so pomembne ter ga seznaniti z mo\u017enimi zapleti, ter ukrepanja v pojavu le-teh (\u0160tuhec, 2007).<\/p>\n KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n Menim, da ima medicinska sestra ima pri vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo veliko vlogo. Pomembno je da pacienta seznani na kaj mora biti pozoren pri jemanju zdravil. Sama sem imela prilo\u017enost poslu\u0161ati zdravstveno vzgojno svetovanje za paciente, ki prejemajo antikoagulantno terapijo, ki deluje v okviru antikoagulantne ambulante na Kliniki Golnik. Diplomirana medicinska sestra je najprej predstavila namen jemanja zdravil, nato pa so sledila kratka navodila o \u017eivljenju z antikoagulantno terapijo. Izvajalka je predstavila mo\u017ene zaplete pri jemanju terapije ter pacienta opozorila kdaj mora nujno obiskati izbranega zdravnika oziroma de\u017eurno slu\u017ebo. Govor je bil tudi o prehrani, ki pa pri jemanju t.i. novih antikoagulantov nima velikega vpliva, potreben je le nadzor nad koli\u010dino zau\u017eitega alkohola, velja pa tudi absolutna prepoved jemanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo \u0161entjan\u017eevko. Menim, da si je za pacienta medicinska sestra vzela dovolj \u010dasa in jima omogo\u010dila, da postavita kak\u0161no vpra\u0161anje. Morda sem pogre\u0161ala le mo\u017enost (npr. telefonsko \u0161tevilko), kamor lahko pacient pokli\u010de v primeru vpra\u0161anj, ki se mu porajajo ob prihodu domov.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Menim, da je medicinski sestri v veliko oporo pri vzgoji pacientov program Trombo.net, kjer najdemo predstavitev posameznih antikoagulantnih zdravil. Jo\u0161t M., Oblak E., Nanut A., 2011. Svetovanje bolnikom, ki prejemanjo antikoagulantno zdravljenje. V: Toni J., Mrhar A., in Ko\u0161nik M. (ured.), Klini\u010dna farmacija: Antikoagulantna terapija. Golni\u0161ki simpozij 2011, zbornik prispevkov. Golnik, 20. september 2011, str. 9 \u2013 23. Dostopno na: http:\/\/www.klinika-golnik.si\/uploads\/klinika-golnik-files\/golniski_simpozij_2011_klinicna_farmacija_zbornik_prispevkov.pdf, 29.2.2016<\/p>\n Lokar L., Lokar M., 2012 Antiagregacijska in antikoagulantna zdravila. Maribor: Univerzitetni klni\u010dni center Maribor, Klnika za interno medicino, Oddelek za kardiologijo in angiologijo, Center za transfuzijsko medicino<\/p>\n Mavri A., 2010. Protitromboti\u010dno zdravljenje pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo in atrijsko fibrilacijo. \u00a0Dostopno na: http:\/\/webcache.googleusercontent.com\/search?q=cache:http:\/\/www.trombo.net\/HYPERLINK “http:\/\/webcache.googleusercontent.com\/search?q=cache:http:\/\/www.trombo.net\/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”&HYPERLINK “http:\/\/webcache.googleusercontent.com\/search?q=cache:http:\/\/www.trombo.net\/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”gws_rd=crHYPERLINK “http:\/\/webcache.googleusercontent.com\/search?q=cache:http:\/\/www.trombo.net\/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”&HYPERLINK “http:\/\/webcache.googleusercontent.com\/search?q=cache:http:\/\/www.trombo.net\/&gws_rd=cr&ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO”ei=dLLUVpf1Dcn-UJPTqtgO, 29.2.2016<\/p>\n Mavri A., 2012. Priro\u010dnik za uporabo novih peroralnih antikoagulacijskih zdravil v klini\u010dni praksi. Dostopno na: http:\/\/www.trombo.net\/docs\/AKprirocnik2.pdf, 3.1.2016<\/p>\n \u0160tuhec L. 2007. Zdravtvenovzgojno delo medicinske sestre v ambulanti za tromboti\u010dne bolezni. Diplomsko delo. Univerza v Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.<\/p>\n \u017dontar T., Jo\u0161t M. 2011. Svetovanje bolnikom, ki prejemanjo antikoagulantno zdravljenje. V: Toni J., Mrhar A., in Ko\u0161nik M. (ured.), Klini\u010dna farmacija: Antikoagulantna terapija. Golni\u0161ki simpozij 2011, zbornik prispevkov. Golnik, 20. september 2011, str. 87 \u2013 93. Dostopno na: http:\/\/www.klinika-golnik.si\/uploads\/klinika-golnik-files\/golniski_simpozij_2011_klinicna_farmacija_zbornik_prispevkov.pdf, 29.2.2016<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Staranje prebivalstva je povezano z ve\u010djo pojavnostjo kroni\u010dnih bolezni, predvsem sr\u010dno-\u017eilnih in z ve\u010djim tveganjem za trombemboliti\u010dne dogodke (Jo\u0161t et. al, 2011). Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za prepre\u010devanje trombemboliti\u010dnih dogodkov, povzro\u010denih s strdki, kot so na primer: globoka venska tromboza, plju\u010dna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi sr\u010dnimi zaklopkami (Lokar in Lokar, … Preberi ve\u010d o Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji pacienta, ki prejema antikoagulantno terapijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3833,3803,2001,4069],"class_list":["post-11690","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-antikoagulantna-terapija","tag-ids","tag-medicinska-sestra","tag-zdravstvena-vzgoja-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11690","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11690"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11690\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11832,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11690\/revisions\/11832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11690"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11690"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nLITERATURA<\/strong><\/p>\n