{"id":11707,"date":"2016-08-10T17:11:15","date_gmt":"2016-08-10T16:11:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11707"},"modified":"2016-09-10T11:16:34","modified_gmt":"2016-09-10T10:16:34","slug":"odvzem-nadzornih-kuznin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/odvzem-nadzornih-kuznin\/","title":{"rendered":"Odvzem nadzornih ku\u017enin"},"content":{"rendered":"<p>Namen odvzema nadzornih ku\u017enin je odkrivanje nosilstva in\/ali oku\u017ebe z ve\u010dkratno odporno bakterijo:<\/p>\n<p>-MRSA (<em>Methicillin-resistant Staphylococcus aureus<\/em>) Ta ve\u010dkratno odporna bakterija pri \u010dloveku povzro\u010da oku\u017ebe, ki jih je te\u017eko zdraviti. MRSA je razvila odpornost tudi proti meticilinu, dikloksacilinu, nafcilinu in oksacilinu. Ve\u010dje tveganje za razvoj oku\u017ebe je pri bolnikih v bolni\u0161nicah, ki imajo odprte rane ali v telesu invazivne pripomo\u010dke in imajo oslabljen imunski sistem. MRSA povzro\u010da posebej te\u017eavno bolni\u0161ni\u010dno oku\u017ebo. Z bolnika na bolnika jo lahko prena\u0161a zdravstveno osebje, ki ne upo\u0161teva v zadostni meri za\u0161\u010ditnih ukrepov. Obiskovalci oku\u017eenih bolnikov morajo slediti posebnemu bolni\u0161ni\u010dnemu protokolu (uporaba rokavic, maske in halje), da bakterije ne \u0161irijo.<\/p>\n<p>&#8211; ESBL (<em>extended spectrum beta-lactamase<\/em>). ESBL pozitivne bakterije so lahko prisotne v prebavilih bolnika, ne da bi to zdravstveni delavci vedeli. So encimi, ki inaktivirajo \u03b2-laktamske antibiotike. Poleg odpornosti proti penicilinom in cefalosporinom zaradi encimov ESBL izra\u017eajo te bakterije pogosto tudi odpornost proti aminoglikozidom in kinolonom.. ESBL izlo\u010dajo po Gramu negativne bakterije, najpogosteje enterobakterije, ki jih najdemo v \u010drevesju (Escherichia coliin Klebsiella pneumoniae).<\/p>\n<p>-VRE (<em>Vancomycin-resistant Enterococcus<\/em>. so bakterije iz rodu enterokokov, ki so odporne proti antibiotiku vankomicinu. Enterokoki so sicer grampozitivne okroglaste bakterije, ki lahko pri \u010dloveku naseljujejo sluznico prebavil in se\u010dil. Nevarnost predstavljajo zlasti za bolnike z oslabljenim imunskim sistemom. Imajo zmo\u017enost, da predajajo gen, ki nosi zapis za odpornost proti vankomicinu, drugim bakterijam. Oku\u017eba zdravih posameznikov je redka.<\/p>\n<p>(\u010crnila, Habjan\u010di\u010d, Novak, 2002)<\/p>\n<p><strong>2 RE\u0160EVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n<p>Za redno izvajanje odvzemov nadzornih brisov sta odgovorna sobni zdravnik in glavna medicinska sestra bolni\u0161kega oddelka. Za dosledno izvajanje navodil glede prepre\u010devanja \u0161irjenja MRSA je odgovoren vodja oddelka.<\/p>\n<p>Nadzorne ku\u017enine moramo odvzeti najkasneje 72 ur po sprejemu bolnika v bolni\u0161nico.<!--more--><\/p>\n<p>Nadzorne ku\u017enine odvzamemo:<\/p>\n<ol>\n<li>vsem bolnikom, ki imajo dejavnike tveganja (premestitev iz drugih bolni\u0161nic, ve\u010dkratna hospitalizacija v zadnjih 3 letih, operativni poseg v zadnjih 3 letih, hospitalizacija na Oddelku za intenzivno terapijo, katerekoli bolni\u0161nice v zadnjih 3 letih, premestitev iz DSO)<\/li>\n<li>vsem bolnikom sprejetim na Oddelek za intenzivno nego in terapijo<\/li>\n<li>vsem bolnikom, ki so bivali v isti sobi z neprepoznanim MRSA koloniziranim ali<\/li>\n<\/ol>\n<p>oku\u017eenim bolnikom vsaj 3 dni (Klinika Golnik, navodila za prepre\u010devanje \u0161irjenja MRSA, 2008).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na oddelku travmatologije smo odvzemali nadzorne ku\u017enine iz obeh nosnic, \u017erela, peritoneja in anusa.<\/p>\n<p><em>Pripomo\u010dki;<\/em> za\u0161\u010ditna maska, za\u0161\u010ditne rokavice, 0,9% NaCl, 4 brisi, \u0161panska stena, ko\u0161 za odpadke (\u010drna vre\u010da), nalepke z bolnikovimi podatki.<\/p>\n<p><em>Poseg;<\/em> -pripravimo si potrebne pripomo\u010dke,<\/p>\n<p>-pacientu razlo\u017eimo postopek in namen na\u0161e intervencije in ga prosimo za sodelovanje,<\/p>\n<p>&#8211; oble\u010demo za\u0161\u010ditno masko in za\u0161\u010ditne rokavice,<\/p>\n<p>&#8211; odpremo bris in pazimo na sterilnost pal\u010dke s katero bomo pobrisali po sluznici, konec pal\u010dke namo\u010dimo s fiziolo\u0161ko raztopino,<\/p>\n<p>&#8211; najprej odvzamemo bris nosu, potem \u017erela, presredka in anusa,<\/p>\n<p>&#8211; postopek 4x ponovimo in po vsakem odvzetem brisu tega primerno ozna\u010dimo s pacientovimi podatki,<\/p>\n<p>&#8211; na brise napi\u0161e iz katerega dela je bil bris odvzet,<\/p>\n<p>&#8211; ustrezno izpolnimo mikrobiolo\u0161ki list za nadzor ku\u017enin<\/p>\n<p>&#8211; brise v \u0161katli za transport ku\u017enin odnesemo v laboratorij skupaj z mikrobiolo\u0161kim listom.<\/p>\n<p>Bris nosu- z brisom pobri\u0161emo obe nosnici, bris vstavimo 2cm globoko in 3x kro\u017eno obrnemo bris po posamezni nosnici.<\/p>\n<p>Bris \u017erela- Z brisom pobri\u0161emo nebnici in njuno le\u017ei\u0161\u010de in\/ali zadnjo steno \u017erela, ne da bi se dotaknili jezika in jezi\u010dka.<\/p>\n<p>Bris presredka- z brisom potegnemo z enkratnim potegljajem po presredku.<\/p>\n<p>Bris anusa- bris vstavimo v rektum 2cm globoko, na brisu mora biti vidno blato<\/p>\n<p>(Ribi\u010d, Gregor\u010di\u010d, Dermota, Ravnik, Ko\u0161nik, 2009).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>V \u010dasu klini\u010dne prakse, ki sem jo imela v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Jesenice na kirur\u0161kem oddelku travmatologije sem pridobila ogromno novega, uporabnega znanja za moj nadaljnji \u0161tudij. Imam same pozitivne izku\u0161nje s timom in samim delom na oddelku. Medicinske sestre so me redno vklju\u010devale v delo na oddelku. Prvi\u010d sem samostojno odvzela brise pacientov in lahko re\u010dem, da sem na tem podro\u010dju sedaj zelo izku\u0161ena. Odvzela sem ogromno nadzornih ku\u017enin in z vsako ponovno intervencijo pridobila novo znanje. Na oddelku imajo zelo dobro organizacijo dela, \u010deprav bi bilo medicinskim sestram pri svojem delu veliko la\u017eje \u010de bi imeli za transport ku\u017enin in krvi v ustanovi zaposleno dodatno osebje, tako reko\u010d kurirje, ki bi bili zadol\u017eeni za transport iz oddelka do laboratorija in bi tako medicinskim sestram privar\u010devali nekaj \u010dasa in dodatnih korakov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VIRI IN LITERATURA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010crnila, A. Habjan\u010di\u010d, D. Novak. Vloga medicinske sestre pri prepre\u010devanju bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb. Obzor Zdr N 2002; 36: 105\u20138<\/li>\n<li>Ribi\u010d, E. Gregor\u010di\u010d, U. Dermota, M. Ravnik, I. Ko\u0161nik. Navodila za odvzem ku\u017enin za mikrobiolo\u0161ke preiskave. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, 2009.<\/li>\n<\/ol>\n<p><a href=\"http:\/\/www.klinika-golnik.si\/dejavnost-bolnisnice\/klinicna-dejavnost\/datoteke\/Navodila-za-preprecevanje-sirjenja-MRSA.pdf\">http:\/\/www.klinika-golnik.si\/dejavnost-bolnisnice\/klinicna-dejavnost\/datoteke\/Navodila-za-preprecevanje-sirjenja-MRSA.pdf<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Namen odvzema nadzornih ku\u017enin je odkrivanje nosilstva in\/ali oku\u017ebe z ve\u010dkratno odporno bakterijo: -MRSA (Methicillin-resistant Staphylococcus aureus) Ta ve\u010dkratno odporna bakterija pri \u010dloveku povzro\u010da oku\u017ebe, ki jih je te\u017eko zdraviti. MRSA je razvila odpornost tudi proti meticilinu, dikloksacilinu, nafcilinu in oksacilinu. Ve\u010dje tveganje za razvoj oku\u017ebe je pri bolnikih v bolni\u0161nicah, ki imajo odprte rane &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/odvzem-nadzornih-kuznin\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Odvzem nadzornih ku\u017enin<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,103,4086],"class_list":["post-11707","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-kuznine","tag-odvzem-kuznin"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11707"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11825,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11707\/revisions\/11825"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11707"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11707"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11707"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}