Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih.<\/p>\n
Tudi pri \u010dloveku diha vsaka celica in izmenjuje kisik in ogljikov dioksid s svojim okoljem. Proces izmenjave kisika in ogljikovega dioksida poteka v tkivih, kar imenujemo notranje ali tkivno dihanje.<\/p>\n
Sprejem kisika iz zunanjega okolja, torej iz zraka, in oddajanje ogljikovega dioksida v zrak pa imenujemo zunanje dihanje (za le to potrebujemo dihalne organe, krvni obtok in centralno regulacijo dihanja).<\/p>\n
Dihanje nam omogo\u010da:<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rebrna mi\u0161ica<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trebu\u0161na mi\u0161ica<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trebu\u0161na prepona<\/p>\n
<\/p>\n
VDIH:<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trebu\u0161na prepona uslo\u010dena navzdol<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rebra se dvignejo<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prsni ko\u0161 se raz\u0161iri in pove\u010da se prostornina plju\u010d<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tlak v plju\u010dih se zmanj\u0161a, tlak zunaj je vi\u0161ji, zato zrak pride v plju\u010da<\/p>\n
<\/p>\n
IZDIH:<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trebu\u0161na prepona je ohlapna uslo\u010di se navzgor<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 medrebrne mi\u0161ice se sprostijo<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rebra se spustijo proti predponi<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prsni ko\u0161 in plju\u010da se stisnejo<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pritisk v plju\u010dih se pove\u010da, zato gre zrak iz plju\u010d<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Normalno dihanje ali evpneja uravnava center za dihanje. Ritem je enakomeren izdih traja nekoliko dlje kot vdih, vmes je apnoi\u010dna pavza.
\nFrekvenca dihanja je merjena na minuto in zna\u0161a:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 40 do 44 vdihov ali izdihov pri novorojen\u010dku<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 25 do 30 pri malem otroku<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 16 do 18 pri odraslem \u010dloveku<\/p>\n
<\/p>\n
Patolo\u0161ka odstopanja od normalnega dihanja so:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TAHIPNEJA je pospe\u0161eno dihanje, ko telo nadome\u0161\u010da in vzdr\u017euje oskrbo telesa s kisikom (pri obolenju plju\u010d, hipertermiji, anemiji).<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 BRADIPNEJA je upo\u010dasnjeno dihanje, navadno je povzro\u010deno centralno (obolenje mo\u017eganov, delovanje uspaval)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DISPNEJA je ote\u017eeno dihanje (dihalna stiska) Poznamo<\/p>\n
– inspiratorna dispneja, ote\u017een vdih (zaradi tujka)<\/p>\n
– ekspiratorna dispneja, ote\u017ee izdih (astma)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 APNEJA je prenehanje dihanja, ki nastane zaradi ohromitve centra za dihanje (po\u0161kodbe mo\u017eganskega debla ali pri hipokapniji- pomanjkanje HCO2 kisline v krvi)<\/p>\n
<\/p>\n
Kvalitativne oblike dihanja:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KUSSMAULOVO dihanje je globoko, po\u010dasno, enakomerno. Nastopi pri acidozi (diabeti\u010dna koma, nezavest, uremi\u010dna koma),<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HIPERVENTILACIJA je prekomerno, stopnjevalno dihanje. Bolnik zaradi tega izdiha ve\u010d CO2, pride do alkaloze.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HIPOVENTILACIJA je povr\u0161insko ali varovalno dihanje, bolnik navadno zaradi polomljenih reber, pri po\u0161kodbah jeter ali po operaciji v abdomnu diha previdno, da ga manj boli,<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PISKAJO\u010cE dihanje ali STRIDOR nastane zaradi zo\u017eitve (stenoze) dihalnih poti.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 CHEYNE \u2013 STOKESOVO dihanje se ka\u017ee kot kratko, plitvo, pogosto sopihajo\u010de se dihanje, ki postaja vedno globlje, nato ponovno plitvo. Nastane pri te\u017ejih obolenjih srca in mo\u017eganov, ter pogosto pred smrtjo.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/p>\n
Medicinska sestra lahko pacientu, ki ima te\u017eave z dihanjem pomaga.<\/p>\n
Skrbimo za mikroklimo prostora (sve\u010d, primerno vla\u017een in temperiran zrak).<\/p>\n
Pomembno je poostreno opazovanje pacientovega dihanja (frekvenca, na\u010din dihanja, globino, pojave ki spremljajo motnje dihanja), ter mu zagotoviti primeren polo\u017eaj (sede\u010d polo\u017eaj, na levem ali na desnem boku, relaksacijski polo\u017eaj).<\/p>\n
Bolniku prav tako priskrbimo pogoste, mla\u010dne napitke, prav tako ima lahko predpisano fizioterapijo. Prav tako pacientu s tovrstnimi te\u017eavami odsvetujemo kajenje.<\/p>\n
O te\u017eavi obvestimo zdravnika, ki lahko predpi\u0161e tudi kisikovo terapijo.<\/p>\n
Dihanje skrbno bele\u017eimo.<\/p>\n
Pogosto pacient, ki ima te\u017eave z dihanjem potrebuje tudi pomo\u010d pri izka\u0161ljevanju in izlo\u010danju izme\u010dka. Tukaj je prav tako dobro pacienta posesti, izvajamo lahko ukrepe za viskoznost sluzi (masa\u017ea, prsni ovitki, vla\u017eenje zraka, hidracija), in ukrepe za samo izlo\u010danje izme\u010dka (izka\u0161ljevalne vaje, polo\u017eaji, inhalacije in aspiracija).<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Kriti\u010dno mnenje<\/p>\n
Dihanje pomeni \u017eivljenje in prav dihanje je, bi lahko rekli osnovna vitalna funkcija.<\/p>\n
Vendar pa imam kljub temu ob\u010dutek, da medicinske sestre na dihanje velikokrat malo pozabimo oziroma nanj vsaj nismo tako pozorne.<\/p>\n
V tem primeru ne govorim o merjenju saturacije, temve\u010d o opazovanju in merjenju same frekvence dihanja. Ko pacientom merimo telesno temperaturo, pulz in krvni tlak, zelo velikokrat pomerimo \u0161e saturacijo, ampak imam ob\u010dutek, da pa malokrat opazujemo samo frekvenco dihanja.<\/p>\n
In ker je ta vitalna funkcija tako zelo pomembna, bi bilo potrebno, da se na to ve\u010dkrat spomnimo in tudi pacienta vpra\u0161amo, \u010de ima pri dihanju kakr\u0161ne koli te\u017eave, saj mu pri tem lahko pomagamo \u017ee samo s sede\u010dim polo\u017eajem.<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Pernat S. Zdravstvena nega 2. Maribor, 2006; 3. 37-53.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kandare F. Fiziologija dihanja. Zdravstveni obzornik, 1992.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih. Tudi pri \u010dloveku diha vsaka celica in izmenjuje kisik in ogljikov dioksid s svojim okoljem. Proces izmenjave kisika in ogljikovega dioksida poteka v tkivih, kar imenujemo notranje ali tkivno dihanje. Sprejem kisika iz zunanjega okolja, torej iz zraka, in oddajanje ogljikovega dioksida v zrak pa imenujemo zunanje dihanje … Preberi ve\u010d o Dihanje in motnje dihanja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[974,3803,3979],"class_list":["post-11717","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-dihanje","tag-ids","tag-motnje-dihanja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11717","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11717"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11717\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11820,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11717\/revisions\/11820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11717"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11717"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11717"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}