Skoraj v vseh kulturah je izlo\u010danje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izlo\u010danje in odvajanje spadata med osnovne \u017eivljenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati \u017eivljenja.<\/p>\n
IZLO\u010cANJE – SE\u010c<\/strong><\/p>\n Se\u010d oziroma urin je teko\u010dina, ki jo proizvajajo ledvice in se izlo\u010da po se\u010dnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje se\u010da izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izlo\u010danje se\u010da brez bole\u010din in v normalnem curku imenujemo mikcija. Lahko pride tudi do odstopanj v mikciji: disurija, polakisurija, nikturija, enuresis nocturna, poliurija, oligurija, anurija, uremija, retenca urina, residualni se\u010d, inkontinenca se\u010da.<\/p>\n Pri se\u010du opazujemo: koli\u010dino se\u010da (normalna koli\u010dina v 24 urah je 1000-2000 ml in je razdeljena na 4-6 mikcij), relativno gostoto (normalne vrednosti so od 1001-1030), primesi (soli, sluz, cilindri, epitelne celice, barvila, neporabljeni hormoni, vitamini in zdravila), videz in barvo (normalno je sve\u017e se\u010d bister, bledorumene barve); sprememba barve je lahko zaradi primesi (barvila v \u017eivilih), zaradi notranjih pigmentov (bilirubin, prisotnost krvi), zardi patolo\u0161kih primesi (bakteurija, proteinurija, piurija), vonj (neznaten in odvisen od primesi, bolj ko stoji bolj zaudarja), pH reakcija (je odraz koncentracije ionov v se\u010du, nanjo vpliva prehrana).<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n ODVAJANJE – BLATO<\/strong><\/p>\n Odvajanje blata imenujemo defekacija. \u010clovek normalno izlo\u010da enkrat do dvakrat dnevno; za normalno imamo tudi redkej\u0161e odvajanje, \u010de je to stalna navada. Nekatere ljudi, ki to\u017eijo za zaprtjem, je potrebno pou\u010diti, da je odvajanje tudi \u0161e po treh dneh normalno. Drugim spet normalno odvajanje pomeni trikrat na dan v obeh primerih ne moremo govoriti ne o zaprtju ne o driski. Dnevna koli\u010dina je blata je odvisna od koli\u010dine in kakovosti zau\u017eite hrane in zna\u0161a pri odraslem \u010dloveku pribli\u017eno 250 g. Barva blata je pri zdravem \u010dloveku temno rjava, barvo pa mu daje razgrajen bilirubin. Konsistenca blata je mehka, vendar toliko \u010dvrsta, da na prostem obdr\u017ei cilindri\u010dno obliko. Blato ima studi svoj razli\u010den vonj. Pri dispepsiji vrenja je mo\u010dno smrde\u010de, pH je kisel (pod 6,5), pri dispepsiji gnitja pa zaudarja po gnilih jajcih (motena je prebava beljakovin in pH je preko 8).<\/p>\n ODSTOPANJA OD NORMALE: Zelo majhne koli\u010dine blata vsebujejo sluz, ostanke neprebavljive hrane in \u010drevesne celice. Blato je \u010drno-rjavo-zelene barve. Pojav je zna\u010dilen za dojen\u010dke. Zelo velike koli\u010dine blata se izlo\u010dijo pri malabsorbciji (celiakija) ali pri obolenju trebu\u0161ne slinavke zaradi motene razgradnje ma\u0161\u010dob. Suho trdo bobkasto blato se izlo\u010da pri obstipaciji, tanko kot svin\u010dnik pa pri spazmu ali zo\u017eitvah debelega \u010drevesa. Ka\u0161asto, teko\u010de je blato pri driskah. Mastno blato je glinasto, svetlikajo\u010de, mazavo in mo\u010dno zaudarja. Aholi\u010dno blato je brez \u017eol\u010dnih barvil. Blato ni obarvano zaradi zapore odtoka \u017eol\u010da ali vnetja jeter. Penasto, svetlo blato ka\u017ee na dispepsijo \u2013 prebavno motnjo z vrenjem (motena je prebava OH). Melena ali \u010drno blato pomeni krvavitev iz zgornjega dela prebavnega trakta.<\/p>\n MAKROSOPSKO VIDNE PRIMESI: sluz; sluz pome\u0161ana s krvjo; sluz,kri gnoj; sve\u017ea kri; paraziti, gliste.<\/p>\n MIKROSKOPSKO VIDNI SO: okultna krvavitev, mikrobi, stopnja prebavljene hrane.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n RE\u0160EVANJE<\/strong><\/p>\n Cilji pri re\u0161evanju te\u017eav so redno in samostojno uriniranje in odvajanje, dobro psihofizi\u010dno po\u010dutje \u2013 odsotnost bole\u010din pri izlo\u010danju in odvajanju, prepre\u010devanje vnetij urinarnih poti, prepre\u010devanje inkontinence urina in blata ter samostojnost pri anogenitalni negi.<\/p>\n Pomembno je, da ugotovimo pacientove potrebe, da lahko na\u010drtujemo negovalne postopke. Ugotoviti moramo navade v zvezi z pacientovim izlo\u010danjem in odvajanjem in faktorje, ki na to vplivajo, probleme v zvezi z izlo\u010danjem in odvajanjem in njihove vzroke, kdaj so se pojavile te\u017eave z izlo\u010danjem in odvajanjem (doma\u010dem okolju ali med hospitalizacijo), znanje in odnos pacienta do higienskih navad, zmo\u017enost samooskrbe.<\/p>\n Ko pacient opravlja potrebe v postelji je to ena najve\u010djih zadreg. Ustvariti moramo vzdu\u0161je, da paciente ne bo sram prositi za posteljno posodo. Prinesemo mu jo takoj, ko zaprosi zanjo. Odla\u0161anje je lahko za pacienta \u0161kodljivo, ker zadr\u017eevanje lahko vodi do okvare elasti\u010dnosti mehurja ali v zaprtje. Pomo\u010d potrebujejo predvsem nepomi\u010dni pacienti, pacienti, ki jih spremljamo na strani\u0161\u010de in tisti, ki gredo na sobno strani\u0161\u010de. Te\u017eave pacientov z inkontinenco so razli\u010dne, zato k pacientu pristopamo individualno ter celostno. Sem sodijo komunikacija, informacija v vzrokih, povezanosti in terapevtsko-negovalnih metodah, prilagoditev pripomo\u010dkov in motivacija za vzdr\u017eevanje zdravega optimizma. Pri pacientu, ki ima inkontinenco uporabljamo vlo\u017eke, mre\u017easte hla\u010dke, pleni\u010dne podloge. Paciente pri inkontinenci urina u\u010dimo izvajati vaje za krepitev mi\u0161ic medeni\u010dnega dna, posebej mi\u0161ice zapiralke. Vaje so pomembne posebej za \u017eenske. Paciente moramo veliko spodbujati, saj so marsikateri zelo psihi\u010dno prizadeti in zato potrebujejo tudi veliko spodbude svojcev in negovalnega tima.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n Za odvajanje je na oddelku dobro poskrbljeno. Moti me edino to, da vse odvajalne teko\u010dine med sabo zme\u0161ajo s hrano in aplicirajo pacientu. Druge negovalke in medicinske sestre med sabo dokumentirajo, mi pa do teh podatkov te\u017eje pridemo. Posledice so, da ko zjutraj pridemo ne vemo, kaj se je dogajalo prej\u0161nje popoldne in zve\u010der.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n LITERATURA<\/strong><\/p>\n Gordon. Negovalne diagnoze. Maribor: Zdravstveni dom dr. Antona Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2006.<\/p>\n Kisner, Klasinc, Rozman, Ver\u010dko Pernat. Zdravstvena nega 2. In: \u017dolger, Pivec. Zalo\u017eba Pivec, Maribor; 2006: 71-87.<\/p>\n \u0160mitek. Etika v praksi \u2013 izlo\u010danje in vstavljanje urinskih katetrov. UKC Ljubljana. Obzor. Zdr. N. 2004; 38: 319\u201324. Dostopno na: http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_ clanek.aspx?ID=c3e9f5a9-82d1-45ed-b823-800a248b5f6e<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Skoraj v vseh kulturah je izlo\u010danje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izlo\u010danje in odvajanje spadata med osnovne \u017eivljenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati \u017eivljenja. IZLO\u010cANJE – SE\u010c Se\u010d oziroma urin je teko\u010dina, ki jo proizvajajo ledvice in se izlo\u010da po se\u010dnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje se\u010da izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izlo\u010danje … Preberi ve\u010d o Izlo\u010danje in odvajanje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4093,4094],"class_list":["post-11719","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-izlocanje","tag-odvajanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11719","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11719"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11719\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11819,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11719\/revisions\/11819"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11719"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11719"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11719"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}