Elektrokardiografija je neinvazivna preiskava srca. Aparat, ki se imenuje elektrokardiograf, bele\u017ei elektri\u010dne impulze po sr\u010dni mi\u0161ici. Elektri\u010dni impulzi se \u0161irijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. (Skele, Savi\u010d et.al, 2010).<\/p>\n
Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnej\u0161a diagnosti\u010dna metoda pri motnjah sr\u010dnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo razli\u010dno dolgo zato ni mo\u017eno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).<\/p>\n
EKG je prva metoda izbora za dolo\u010danje sr\u010dnih aritmij, pri odlo\u010danju o uporabi defibrilatorja v algoritmu o\u017eivljanja, pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta (Poto\u010dnik, 2010).<\/p>\n
EKG je pomo\u010d pri diagnosticiranju elektrolitskih motenj, blokov v prevodni poti, ishemi\u010dne bolezni srca med naporom (Poto\u010dnik, 2010).<\/p>\n
Elekri\u010dne tokove, ki se\u00a0 \u0161irijo po srcu registriramo z EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s to\u010dkami na povr\u0161ini telesa. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG) (Skela Savi\u010d et.al., 2010).
\nPOTEK MERJENJA EKG-ja
\nEKG je popolnoma nebole\u010da preiskava pri kateri preiskovanec le\u017ei na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni ko\u0161, obe zapestji in predel nad gle\u017enjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakumske elektrode, ki se prisesajo na ko\u017eo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za bolj\u0161i stik med elektrodami in ko\u017eo, na ko\u017eo nanesemo kontaktni gel ali razpr\u0161ilo. V primeru, da je preiskovanec mo\u010dno pora\u0161\u010den po prsnem ko\u0161u, je v\u010dasih potrebno v predelu name\u0161\u010danja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja spro\u0161\u010den, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti ve\u010d posnetkov ali dalj \u010dasa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Obi\u010dajno ne naro\u010damo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k nam na obremenilno testiranje ali na kardiolo\u0161ki pregled (Elektrokardiogram EKG).<\/p>\n
Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so name\u0161\u010dene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Poto\u010dnik, 2010).<\/p>\n
<\/p>\n
UPORABLJAMO NASLEDNJE ODVODE : (Podergajs, 2011)<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bipolarne standardne odvode (I, II, III), ali<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tri unipolarne ekstremitetne odvode: (aVR-desno zapestje rde\u010da barva, aVL-levo zapestje rumena barva, aVF-levi gle\u017eenj zelena ali modra barva), elektroda na desnem gle\u017eju \u010drne barve pa je za ozemljitev,<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161est unipolarnih prekordialnih odvodov (V1 \u2013\u010detrti medreberni prostor na desni strani prsnice rde\u010de barve, V2-\u010detrti medrebrni prostor na levi strani prsnice rumene barve, V3-med V2 in V4 zelene barve, V4- peti medrebrni prosor na sredini klju\u010dnice rjave barve, V5-leva sprednja aksilarna linija v vi\u0161ini V4 \u010drne barve, V6-leva srednja aksilarna linija v vi\u0161ini V4 vijoli\u010dne barve).<\/p>\n
Napetostim med dvema to\u010dkama na telesu pravimo bipolarni odvod. Unipolarne odvode merimo med izbranim mestom in potencialom, ki je povpre\u010dje potencialov izmerjenih na ostalih mestih. Mesto postavitve elektrod, vrsta papirja, hitrost in amplituda snemanja EKG-ja so danes standardizirani.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE
\nPri razpoznavi motenj sr\u010dnega ritma se sre\u010dujemo s problemom nestalnosti teh patalo\u0161kih pojavov zato pri boleznih, ki ogro\u017eajo bolnikovo \u017eivljenje in so motnje ritma pogoste, posebno v akutnem obdobju bolezni neprekinjeno spremljamo bolnikov EKG, s pomo\u010djo EKG monitorja in telemetrije, ki so priklju\u010deni na centralno enoto v kateri se hranijo EKG zapisi in opozorila (Podergajs, 2011). Z snemanjem EKG-ja sem se sre\u010devala pri delu s pacienti v Bolni\u0161nici Golnik. Delo je zahtevno in natan\u010dno, saj je potrebno za pravilni posnetek upo\u0161tevati vse intervencije, ter pri tem veliko pozornost nameniti pacientu pri katerem se ta postopek izvaja.<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA
\nElektrokardiogram. Bolni\u0161nica Golnik. Dostopno na : http:\/\/www.klinika-golnik.si\/dejavnost-bolnisnice\/opis-bolezni-in-preiskav\/31, 2013.<\/p>\n
Pregled motenj sr\u010dnega ritma pri bolnikih na kardiolo\u0161kem oddelku. Mateja Podergajs. Maribor 2011. Dostopno na : http:\/\/dkum.uni-mb.si\/Dokument.php?id=26529, 2013.<\/p>\n
Teoreti\u010dne in prakti\u010dne osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Brigita Skela Savi\u010d (et.al.). Jesenice: Visoka \u0161ola za zdravstveno nego, 2010.<\/p>\n
Vaje iz fiziologije. Nejka Poto\u010dnik. Jesenice: Visoka \u0161ola za zdravstveno nego, 2010.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Elektrokardiografija je neinvazivna preiskava srca. Aparat, ki se imenuje elektrokardiograf, bele\u017ei elektri\u010dne impulze po sr\u010dni mi\u0161ici. Elektri\u010dni impulzi se \u0161irijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. (Skele, Savi\u010d et.al, 2010). Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnej\u0161a diagnosti\u010dna metoda pri motnjah sr\u010dnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo razli\u010dno dolgo zato ni mo\u017eno postaviti diagnozo … Preberi ve\u010d o O EKG<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3909,3803],"class_list":["post-11734","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ekg","tag-ids"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11734","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11734"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11734\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11812,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11734\/revisions\/11812"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11734"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11734"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11734"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}