Sladkorna bolezen, z drugo besedo diabetes, je motnja, pri kateri je raven krvnega sladkorja (glukoze) nenormalno visoka.<\/p>\n
Klju\u010dno gorivo \u010dlove\u0161kega telesa je glukoza. Trebu\u0161na slinavka proizvaja hormon inzulin, ki omogo\u010da, da glukoza prehaja iz krvnega obtoka v mi\u0161ice in ma\u0161\u010dobo. Telo v vsakem trenutku potrebuje ravno pravo koli\u010dino glukoze v krvi. Diabetes pa je stanje, pri katerem se proizvede premalo inzulina za telesne potrebe, kar vpliva na normalno ravnovesje med glukozo in inzulinom. Hormoni, ki jih proizvaja posteljica, zmanj\u0161ajo normalno izkori\u0161\u010danje inzulina (inzulinska rezistenca) in trebu\u0161na slinavka to uravnava s proizvajanjem ve\u010dje koli\u010dine inzulina.<\/p>\n
Te spremembe vplivajo na normalni nadzor nad krvnim sladkorjem. Zato je pomembno, da pri nose\u010dnicah spremljamo mo\u017eni razvoj diabetesa (Johnson, 2011).<\/p>\n
Pri eni obliki obliki diabetesa telo ne proizvaja dovolj inzulina. To je mladostni\u0161ki diabetes, ki se razvije \u017ee v otro\u0161tvu (tip I). Pri drugi obliki proizvedeni inzulin ne deluje dovolj u\u010dinkovito. To se dogaja pri nose\u010dnostnem diabetesu in diabetesu (tip II), ki se razvije v zrelem obdobju \u017eivljenja.<\/p>\n
Raven glukoze pri \u017eenskah, ki imajo nose\u010dni\u0161ki diabetes, navadno ni tako visoka, da bi ogro\u017eala njihovo zdravje. V ve\u010dini primerov gestacijski diabetes pri materi\u00a0 ne povzro\u010da simptomov in prav tako ne ogro\u017ea njenega zdravja. Vendar je to zgodnji znak, da obstaja ve\u010dja nevarnost razvoja diabetesa kasneje v \u017eivljenju (Johnson, 2011).<\/p>\n
\u010ceprav nose\u010dnostni diabetes navadno ne ogro\u017ea materinega zdravja, zdravniki opravijo teste za njegovo odkrivanje, saj pomeni nekaj resnih tveganj za otroka. \u010ce nose\u010dni\u0161kega diabetesa ne odkrijejo, obstaja ve\u010dja nevarnost, da se otrok rodi mrtev ali umre kot novorojen\u010dek. \u010ce se te\u017eava odkrije pravo\u010dasno in zdravi, ni otrok ni\u010d bolj ogro\u017een, kot otrok matere, ki nima diabetesa (Battelino et al., 2008).
\nDEJAVNIKI TVEGANJA IN PREPRE\u010cEVANJE LE-TEH
\nDejavniki tveganja so: \u010dezmerna telesna te\u017ea, visok krvni tlak, previsoka raven ma\u0161\u010dob v krvi, premajhna telesna dejavnost, starost nad 30 let, dru\u017einska anamneza diabetesa v odrasli dobi, mati je \u017ee rodila velikega ali mrtvorojenega otroka.<\/p>\n
Zdrav na\u010din \u017eivljenja je najbolj\u0161a preventiva pred sladkorno boleznijo.
\n\u010ce imata nose\u010dnica normalno telesno te\u017eo, mora skrbeti, da jo bo obdr\u017eala; \u010de pa je med osebami s \u010dezmerno telesno te\u017eo, se mora potruditi, da se bo znebila \u201codve\u010dnih kilogramov\u201d. S tem bo prispevala tudi k zni\u017eanju njenega morebitnega previsokega krvnega tlaka in ma\u0161\u010dob v krvi. Uravnote\u017eena prehrana je med nose\u010dnostjo sicer pomembna, toda diabetesa ne nose\u010dnica dobiti zgolj zato, \u010de se je pojedla preve\u010d sladkorja ali se preve\u010d zredi.<\/p>\n
Nose\u010dnici moramo pojasniti \u0161e pomen ketonov v urinu kot pokazatelja nezadostnega energijskega vnosa ali neprimerne razporeditve obrokov. Zato ji svetujemo njihovo redno dolo\u010danje (najmanj na te\u0161\u010de in pred ve\u010derjo).<\/p>\n
Cilj je odsotnost ketonurije. Upo\u0161tevamo tudi druge mo\u017ene vzroke za ketonurijo, npr. hipoglikemija. V slu\u017ebo in po nakupih se, \u010de je le mogo\u010de, naj nose\u010dnica odpravi pe\u0161 ali na kolesu. Prosti \u010das naj nameni za sprehod v naravo in po posvetu z zdravnikom za intenzivnej\u0161o telesno dejavnost.<\/p>\n
\u010ce ima nose\u010dnica ve\u010d dejavnikov tveganja za nastanek sladkorne bolezni, naj si vsaj enkrat letno naj izmeri krvni sladkor. Nose\u010dnici je treba redno meriti krvni tlak; ciljna vrednost je manj kot 130\/80 mmHg (Battelino et al., 2008; Johnson, 2011).<\/p>\n
<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE
\nNose\u010dnice z gestacijskim diabetesom morajo biti zelo osve\u0161\u010dene o svoji ”za\u010dasni” bolezni (nose\u010dnostni diabetes skoraj vedno izgine takoj po porodu). Skrbno morajo voditi dnevnik in hoditi na preglede. Danes me je predvsem presenetilo to, da je kar nekaj nose\u010dnic, ki imajo nose\u010dniki diabetes. Da jih je toliko res nisem pri\u010dakovala. Ko sem pokukala v njihov dnevnik meritev krvnega sladkorja sem videla, da lepo vodijo evidenco, prav tako pa tudi vzdr\u017eujejo telesno te\u017eo.<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA
\nJohnson. Vse o nose\u010dnosti in otrokovem prvem letu; (prevod iz angle\u0161\u010dine Bratani\u010d et al.). Ljubljana: 2011: 172-174, 213.
\nBattelino et al.. Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Ljubljana, 2008; 124-127. Dostopno na: http:\/\/www.endodiab.si\/dotAsset\/6059.pdf.
\nToma\u017ei\u010d. Dostopno na: http:\/\/www.endodiab.si\/dotAsset\/7234.pdf, 2013.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sladkorna bolezen, z drugo besedo diabetes, je motnja, pri kateri je raven krvnega sladkorja (glukoze) nenormalno visoka. Klju\u010dno gorivo \u010dlove\u0161kega telesa je glukoza. Trebu\u0161na slinavka proizvaja hormon inzulin, ki omogo\u010da, da glukoza prehaja iz krvnega obtoka v mi\u0161ice in ma\u0161\u010dobo. Telo v vsakem trenutku potrebuje ravno pravo koli\u010dino glukoze v krvi. Diabetes pa je stanje, … Preberi ve\u010d o Nose\u010dnostni diabetes in prepre\u010devanje dejavnikov tveganja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4103,3803,4102],"class_list":["post-11736","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-diabetes-v-nosecnosti","tag-ids","tag-nosecnostni-diabetes"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11736","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11736"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11736\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11811,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11736\/revisions\/11811"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11736"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11736"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11736"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}