Krvne preiskave so najbolj pogost diagnosti\u010dni pripomo\u010dek za ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega zdravstvenega stanja. Preiskave krvi nam dajejo podatke o metabolizmu, oksigenacijskih procesih prehranjenosti, odpornosti organizma ter njegovi biokemi\u010dni in hematolo\u0161ki podobi. S temi podatki se lahko odzovemo z ustrezno terapijo. Medicinska sestra mora imeti za varen in u\u010dinkovit odvzem krvi znanje iz anatomije in fiziologije o\u017eilja, poznati mora kriterije za izbiro \u017eile ter mo\u017ene zaplete pri odvzemu same krvi (Ivanu\u0161a, \u017deleznik, 2002).<\/p>\n
Je najpogostej\u0161i na\u010din odvzema krvi, pri katerem z injekcijsko iglo skozi ko\u017eo vstopimo v \u017eilo, da pridobimo vzorec krvi za laboratorijske preiskave. Vzorec lahko pridobimo na dva na\u010dina; klasi\u010den na\u010din z brizgalko in vakuumski odvzem krvi iz vene. Za punkcijo vene na klasi\u010den na\u010din, uporabljamo razli\u010dne igle, katere se razlikujejo po dol\u017eini in premeru lumna (Bunderla, 2009).<\/p>\n
Uporabljajo se razli\u010dne epruvete za odvzem krvi. Razlikujejo se po namembnosti in velikosti krvnih vzorcev. Barve zama\u0161kov so razli\u010dne, ki so v povezavi z namembnostjo in dodatki antikoagulantnih sredstev: vijoli\u010dna \u2013 z dodatkom antikoagulanta K-EDTA, ki se uporablja za hemogram; modra z dodatkom Na citrata za koagulacijske teste; rde\u010da\/rumena se uporabljata za obi\u010dajne biokemi\u010dne preiskave in presajalne teste; \u010drna se uporablja za vnetne parametre (\u0160mitek, Krist, 2008).<\/p>\n
<\/p>\n
PRAVILA ZA ODVZEM KRVI
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pacient mora biti pred odvzemom te\u0161\u010d, ker hranilne snovi spremenijo izide preiskav. \u010ce je odvzem krvi nujen, to ozna\u010dimo na spremnem dokumentu.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odvzem krvi ne izvajamo na roki, na katero je napeljana infuzija, ker dobimo razred\u010den vzorec.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce isto\u010dasno odvzemamo kri za ve\u010d razli\u010dnih preiskav, na\u010drtujemo pravilen vrstni red epruvet. Najprej odvzamemo kri v epruvete brez dodatkov, da ne pride do kontaminacije igle z antikoagulantom iz epruvete.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preveza \u017eile\/esmarh lahko traja najve\u010d 1 minuto, ker po eni minuti pride do hemokoncentracije in tudi do hemolize odvzetega vzorca krvi.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri odvzemu krvi v epruvete z dodatki moramo vsebino takoj po odvzemu vzorca ne\u017eno 5 -10 krat obrniti, da se kri in dodatek enakomerno preme\u0161ata. Stresanje epruvete pospe\u0161i hemolizo!<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kri odvzamemo v epruveto z dodatki le do oznake na epruveti, da dose\u017eemo pravilno razmerje.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nekatere vzorce je treba do analize hraniti in prena\u0161ati v hladnem okolju in \u010dimprej dostaviti v laboratorij (PAAK).<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za preiskave, kot so ugotavljanje procentov zdravila v krvi, jemljemo vzorce krvi v dolo\u010denem \u010dasu in v dolo\u010denih \u010dasovnih razmikih po vnosu zdravila v telo. Pri zau\u017eitju zdravila je koncentracija zdravila najvi\u0161ja 2-4 ure po zau\u017eitju.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri preiskavah hemostaze moramo upo\u0161tevati, da se mehanizmi hemostaze aktivirajo takoj po po\u0161kodbi tkiva, tudi ob vbodu v telo. Pri tej preiskavi ne uporabljamo esmarha. Epruveto napolnimo do oznake, da je razmerje med krvjo in Na citratom 9:1 in jo takoj preme\u0161amo. Nato jo postavimo v ledeno vodo vse do centrifugiranja.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vse epruvete po odvzemu postavimo na stojalo, da stojijo v pokon\u010dnem polo\u017eaju.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri vseh odvzemih krvi moramo zagotoviti varnost pacienta \u2013 identifikacija, pravilen odvzem krvi in pravilna ozna\u010ditev vzorcev; in lastno varnost \u2013 uporaba za\u0161\u010ditnih sredstev.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri pacientih, pri katerih obstaja nevarnost oku\u017ebe preko krvi, moramo epruvete ozna\u010diti z dogovorjeno nalepko, da opozorimo na mo\u017enost oku\u017ebe tudi druge zdravstvene delavce (Bunderla, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
ZAPLETI PRI ODVZEMU KRVI IZ VENE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prekomerna krvavitev<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hematom na mestu vboda<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oku\u017eba<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neuspe\u0161en odvzem<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hemoliza odvzetega vzorca<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kolaps pacienta<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
PREKOMERNA KRVAVITEV\/HEMATOM na mestu vboda se lahko pojavita pri pacientih s podalj\u0161anim strjevanjem krvi in pri uporabi debelej\u0161e injekcije ali punkcijske igle. Pri odvzemu krvi za hematolo\u0161ke preiskave uporabljamo zelene ali rumene igle. Debelej\u0161e igle ustvarijo ve\u010dje vstopno okno v veno, kar je lahko vzrok za podalj\u0161ano krvavitev iz vene. uporaba tanj\u0161e igle G 21 ni priporo\u010dljiva, ker pri pretakanju krvi skozi ozke lumne bolj pogosto prihaja do po\u0161kodb eritrocitov in posledi\u010dne hemolize. Zaradi tega dobimo napa\u010dne rezultate, te poka\u017eejo nenormalno visoko vrednost kalija.<\/p>\n
KOLAPS pacienta lahko prepre\u010dimo tako, da ga namestimo v posteljo v pol sede\u010di ali le\u017ee\u010di polo\u017eaj, pacientu razlo\u017eimo kaj bomo delali in \u010de je potrebno ga pomirimo (Bunderla, 2009).<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA<\/p>\n
Bunderla. Punkcija vene. Dostopno na: http:\/\/sl.scribd.com\/doc\/24719238\/PUNKCIJA-VENE, 2009.<\/p>\n
Ivanu\u0161a, \u017deleznik. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor, 2002.<\/p>\n
\u0160mitek, Krist. Venski pristopi, odvzem krvi in dajanje zdravil. Ljubljana, 2008.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Krvne preiskave so najbolj pogost diagnosti\u010dni pripomo\u010dek za ugotavljanje in ocenjevanje bolnikovega zdravstvenega stanja. Preiskave krvi nam dajejo podatke o metabolizmu, oksigenacijskih procesih prehranjenosti, odpornosti organizma ter njegovi biokemi\u010dni in hematolo\u0161ki podobi. S temi podatki se lahko odzovemo z ustrezno terapijo. Medicinska sestra mora imeti za varen in u\u010dinkovit odvzem krvi znanje iz anatomije in … Preberi ve\u010d o Odvzem venske krvi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,116,3974,695],"class_list":["post-11738","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-odvzem-krvi","tag-odvzem-venske-krvi","tag-venska-kri"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11738","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11738"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11738\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11810,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11738\/revisions\/11810"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11738"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11738"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11738"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}