Uhajanje se\u010da oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri \u010demer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadr\u017eati. To predstavlja veliko \u017eenskam, pa tudi mo\u0161kim- velik socialni pa tudi higienski problem.<\/p>\n
V glavnem zajema starej\u0161e prebivalstvo. Pri prebivalcih starih 64 let jo odkrijemo pri 1,5% do 5% mo\u0161kih in pri 10% do 30% \u017eensk. Pri starej\u0161ih od 64 let jo ima kar 70% \u017eensk ! \u00a0(Klemenc, 1995)<\/p>\n
Razdelitev inkontinence je ve\u010d. V grobem lahko lo\u010dimo:<\/strong><\/p>\n ekstrauretralno (fistule, kongenitalne anomalije se\u010dil): lahko bi rekli, da je to uhajanje se\u010da mimo se\u010dnice,<\/p>\n uretralno (stresna, urgentna, overflow, refleksna,itn.). To je uhajanje se\u010da skozi se\u010dno cev.<\/p>\n Najpogostej\u0161a je stresna inkontinenca. Ta je posledica oslabelosti mi\u0161ic medeni\u010dnega dna z nezmo\u017enostjo notranje mi\u0161ice zapiralke, da ostane stisnjena, ko se pove\u010da pritisk v trebuhu (ka\u0161ljanje, kihanje, smeh, hoja po stopnicah, dvigovanje te\u017ekih predmetov). Obi\u010dajno uide manj\u0161a koli\u010dina urina. Druga oblika je urgentna inkontinenca, do katere pride zaradi preuranjenega stiskanja mi\u0161ice mehurja ob \u017ee ne dovolj napolnjenem mehurju. Tako stiskanje mehurja lahko nastane spontano ali pa ga spro\u017ei\u00a0 pove\u010dan pritisk v trebuhu, kot pri stresni inkontinenci. Tretja oblika je owerflow ikontinenca, ki nastane zaradi zapore odtoka se\u010da pred mehurjem ali splo\u0161ne oslabelosti mi\u0161ice mehurja.<\/p>\n Inkontinenca blata je stanje, ko ne moremo zadr\u017eati vetrov ali blata. Da lahko zadr\u017eimo blato, morata biti izpolnjena dva pogoja: dobro delovanje analnih mi\u0161ic ter oblikovano blato, saj tudi zdrave mi\u0161ice ne morejo zadr\u017eati teko\u010dega blata, kadar nas prehitro po\u017eene. Te\u017ea motenj je razli\u010dna – od ob\u010dasnega nekontroliranega uhajanja vetrov in blata, pa vse do najte\u017eje stopnje, ko blata sploh ni ve\u010d mogo\u010de zadr\u017eevati. Najpogostej\u0161a oblika analne inkontinence je t.i. idiopatska, katere vzrok je obi\u010dajno porod in kroni\u010dno zaprtje. Periferni \u017eivci so se ob porodu po\u0161kodovali zaradi raztegovanja. Kadar pa bolnika pesti kroni\u010dno zaprtje, se po\u0161kodujejo zaradi praznenja na silo. V\u010dasih je bil pogost vzrok te\u017eav raztrganje presredka pri porodu, danes pa obi\u010dajno rano ob pretrganju za\u0161ijejo in \u017eenske nimajo te\u017eav. Nevarnost predstavljajo le te\u017eje infekcije, ki ovirajo pravilno celjenje rane. Takrat se lahko pojavi te\u017eava z zadr\u017eevanjem blata. Ta po\u0161kodba pa \u017ee spada k t.i. anatomskim po\u0161kodbam predela zadnjika. Te se lahko poka\u017eejo ob operacijah hemoroidov ali fistul. Te\u017eave z zadr\u017eevanjem blata in plinov so lahko za\u010dasne, predvsem pri starej\u0161ih. (Bo\u017ei\u010dek, 1994)<\/p>\n Inkontinenca je te\u017eka psihi\u010dna, telesna in ekonomska obremenitev za \u010dloveka in njegovo okolico, predvsem dru\u017eino.<\/p>\n Inkontinenca ni bolezen, niti ni neogibna posledica staranja. Je simptom, ki je rezultat \u0161tevilnih motenj. (Klemenc, 1995)<\/p>\n <\/p>\n Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/p>\n Zdrava, uravnote\u017eena prehrana je pomembna tako za redno odvajanje blata kot tudi se\u010da.<\/p>\n – Pri slabo pokretnih poskrbimo, da bo bolnik strani\u0161\u010de kar najhitreje dosegel in da bo imel primerna obla\u010dila.<\/p>\n – \u010ce ljudje s popolnoma zdravim urinskim traktom jemljejo pomirjevala, uspavala ah diuretika, moramo<\/p>\n ra\u010dunati na mo\u017enost pojava ob\u010dasne inkontinence, na kar opozorimo tudi bolnika in\/ali svojce.<\/p>\n – Osnovno pravilo pri uriniranju je praznjenje mehurja v pribli\u017eno enakih \u010dasovnih presledkih (odvisno<\/p>\n od koli\u010dine popite teko\u010dine), kar velja prek dneva, prek no\u010di pa naj bi bili sposobni urin zadr\u017eati.<\/p>\n Zadr\u017eevanje uriniranja pri polnem mehurju ni priporo\u010dljivo.<\/p>\n – Ena najbolj uspe\u0161nih vaj za prepre\u010devanje inkontinence je ob\u010dutek, da se ob uriniranju dobro izprazni se\u010dni mehur. \u017denska naj bi med uriniranjem udobno sedela na strani\u0161\u010dni \u0161koljki z obema nogama na tleh. Ko tok urina\u00a0 preneha, naj se nagne \u0161e malo naprej, kar bo pomagalo popolnoma izprazniti mehur.<\/p>\n – Nedvomno lahko preventivno najve\u010d storimo z vajami za krepitev medeni\u010dnega dna (vaje po Keglu). To velja predvsem za stresno inkontinenco. Keglove vaje so tudi del zdravljenja inkontinence.<\/p>\n Z njimi bi morali seznaniti \u017ee mlada dekleta, prav tako bi morale biti del rednega programa za \u017eenske pred in po vsakem porodu.<\/p>\n – Urin, ki ga izlo\u010damo, naj bi bil bledo svetlo-rumene barve in bister. \u010ce postane temen in ima mo\u010dan vonj, pomeni, da je verjetno preve\u010d koncentriran, morda je navzo\u010da tudi oku\u017eba se\u010dil.<\/p>\n <\/p>\n Higiensko – dietetski re\u017eim<\/p>\n Ob prvem sre\u010danju z inkontinentnim bolnikom sku\u0161ajmo storiti nekaj, kar mu bo olaj\u0161alo njegovo, v\u010dasih \u017ee prav nevzdr\u017eno stanje in po\u010dutje. Svetujemo mu redno vzdr\u017eevanje osebne higiene, saj s tem ne odstranimo le neprijetnega vonja, temve\u010d prepre\u010dujemo tudi vnetja ko\u017ee in nastanek prele\u017eanin. Obvezna je vsakodnevna prha, vsaj jutranje in ve\u010derno umivanje genitalij, prav tako – \u010de je mo\u017eno – po vsaki defekaciji, s toplo vodo in blagim milom. Anogenitalni predel moramo po namiljenju dobro sprati in osu\u0161iti. Pri ogro\u017eenih bolnikih je priporo\u010dljiva uporaba za\u0161\u010ditne kreme.<\/p>\n Svetujemo pitje zadostnih koli\u010din teko\u010dine, \u010deprav je znano, da ti bolniki \u017eelijo omejiti izlo\u010danje urina s \u010dim manj\u0161im u\u017eivanjem teko\u010dine. Posledica takega re\u017eima je gost, koncentriran urin, ki mo\u010dno zaudarja.<\/p>\n \u0160kodljivo je pomanjkanje teko\u010dine za celotni organizem (dehidracija, vnetja se\u010dil, tvorba ledvi\u010dnih kamnov). Bolnik naj pitje teko\u010dine nekoliko omeji proti ve\u010deru, da pono\u010di ne bo treba prekinjati spanja zaradi menjave predlog. Bolnika in svojce pou\u010dimo, da je treba mokro perilo, posteljnino in obla\u010dila redno menjavati, ker \u017ee majhna koli\u010dina posu\u0161enega urina povzro\u010da neprijeten vonj. Torej ne pride v po\u0161tev su\u0161enje, ampak pranje perila.<\/p>\n Posebno poglavje predstavlja inkontinenca blata, kjer je razumljivo postopek vzdr\u017eevanja higiene \u0161e zahtevnej\u0161i kot pri urinski inkontinenci. Bolnika je treba po odvajanju blata takoj urediti, se pravi umiti s toplo vodo, blagim milom, sprati, dobro osu\u0161iti, po potrebi namazati z za\u0161\u010ditno kremo. Cilj zdravljenja inkontinence mora biti\u00a0 zagotovitev kontinence. To je v\u010dasih dolgotrajen proces, ves ta \u010das pa bo na\u0161 bolnik moker. Ko smo ga pou\u010dili o<\/p>\n osnovni higieni in poskrbeli, da bo poiskal zdravni\u0161ko pomo\u010d, moramo razmisliti o ustreznih pripomo\u010dkih za vzdr\u017eevanje osebne higiene:<\/p>\n Pripomo\u010dke za vzdr\u017eevanje bolnikove osebne higiene izbiramo individualno in z njegovim sodelovanjem. V grobem lo\u010dimo pripomo\u010dke za \u017eenske in za mo\u0161ke.<\/p>\n Kaj izbrati za inkontinentnega mo\u0161kega, je stvar dobre presoje, strokovne usposobljenosti, ponudbe na tr\u017ei\u0161\u010du in sodelovanja bolnika. Najpreprosteje je stalno mokremu, nepokretnemu bolniku vstaviti stalni urinski kateter, pa imamo suho posteljo, \u010distega bolnika in \u0161e evidenco izlo\u010dene teko\u010dine. Vendar je stalni kateter vse prej kot primeren pripomo\u010dek in moramo pred vstavitvijo resno razmisliti o drugih mo\u017enostih. ( nefrostoma,intermitentna \u010dista samokateterizacija, urinske stome \u2026) (Bo\u017ei\u010dek, 1994)<\/p>\n <\/p>\n Kriti\u010dno mnenje<\/p>\n \u0160tudentje smo nekajkrat \u017ee sli\u0161ali kaj podobnega kot je \u00bbne menjajte plenice, ni \u0161e dovolj polna\u00ab in podobno. Ne glede na kraj negovanja bolnika (dom, dom starostnikov, bolni\u0161nica) moramo mokre predloge pogosto menjavati!<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Mnogokrat moramo zamenjati tudi spodnje perilo in celo zgornja obla\u010dila. Vzdr\u017eevanje vsega na\u0161tetega pove\u010duje izdatke in jemlje \u010das, vendar je to nujno potrebno, \u010de ne zaradi drugih dejavnikov- \u017ee zaradi bolj\u0161ega po\u010dutja bolnika.<\/p>\n Prav tako ljudje z inkontinenco \u017eelijo omejiti popito koli\u010dino, da tako omejijo tudi izlo\u010danje urina. Posledica takega re\u017eima je gost, koncentriran urin, ki mo\u010dno zaudarja, zato moramo poskrbeti, da pacient (\u010de nima omejitev zaradi druge zdravstvene te\u017eave) zadostno skrbi za hidracijo in mu tudi razlo\u017eimo koristen pomen le te.<\/p>\n Prav tako so velikokrat prezrte stiske starej\u0161ega \u010dloveka, ki se nikoli v \u017eivljenju ni sla\u010dil pred drugimi ljudmi, sedaj pa je prisiljen svojo goloto razkazovati pred komerkoli, ki mu je pripravljen nuditi pomo\u010d. Sku\u0161ajmo upo\u0161tevati pravico bolnika do zasebnosti, pa naj bo to doma ali v javni zdravstveni ustanovi.<\/p>\n Inkontinentnega bolnika je treba obravnavati celostno, predvsem pa individualno.<\/p>\n <\/p>\n Literatura:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klemenc D. Urinska inkontinenca. Obzornik zdr. nege, 1995; 29: 27 \u2013 45.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bo\u017ei\u010dek V. Vloga medicinske sestre pri obravnavi inkontinentnega bolnika. Obzornik zdr. nege, 1994; 28: 153-5.<\/p>\n Dostopno na: http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID=c6d477f0-2652-468a-b470-8855b31c65a9<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uhajanje se\u010da oz. urinska inkontinenca je nesposobnost kontrole mokrenja, pri \u010demer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo poskusimo zadr\u017eati. To predstavlja veliko \u017eenskam, pa tudi mo\u0161kim- velik socialni pa tudi higienski problem. V glavnem zajema starej\u0161e prebivalstvo. Pri prebivalcih starih 64 let jo odkrijemo pri 1,5% do 5% mo\u0161kih in … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega pri inkontinentnem bolniku<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,2590,4114,4113],"class_list":["post-11758","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-inkontinenca","tag-inkontinenten-bolnik","tag-zdravstvena-nega-pri-inkontinentnem-bolniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11758","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11758"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11758\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11802,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11758\/revisions\/11802"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11758"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11758"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11758"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}