Sluh je zaznavna sposobnost telesa, da longitudinalno valovanje zraka spremeni v subjektivno zaznavo zvoka.\u00a0Lo\u010dimo razli\u010dne okvare sluha \u2013 glede na mesto nastanka (periferne, centralne), glede na na\u010din okvare (prevodne, zaznavne) in glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude, vse do popolne gluhosti).\u00a0 (Battelino, 2012)<\/p>\n
\u010clove\u0161ko uho ima dve funkciji. Ena je sluh, druga pa vzdr\u017eevanje ravnote\u017eja. Ko se staramo, se funkcija u\u0161esnih struktur spremeni, postane slab\u0161a. Bobni\u010d se zadebeli, spremenijo se\u00a0ko\u0161\u010dice srednjega u\u0161esa in druge strukture. Starostniki te\u017eje vzdr\u017eujejo ravnote\u017eje. Slab\u0161a se sluh, predvsem zaznavanje visoko frekven\u010dnih tonov. Po podatkih iz literatur ima motnje\u00a0sluha od 25 do 50 % ljudi starej\u0161ih od 65 let .<\/p>\n
Najbolj pogosta te\u017eava, ki spremlja starostnika zaradi motnje sluha, je slab\u0161e razumevanje govora. To je \u0161e bolj izra\u017eeno v hrupnem okolju, kar je v na\u0161em vsakdanjem \u017eivljenju\u00a0pogosto. K nerazumevanju govora prispevajo tudi spremenjene kognitivne funkcije starostnikov. V hrupnem okolju je potrebno izbrati sli\u0161ano informacijo, ki je pomembna, in\u00a0odstraniti tisto, ki je mote\u010da. Motnje pozornosti, ki spremljajo staranje, to pogosto onemogo\u010dajo. Posameznik v pogovoru ne sodeluje, izmika se dru\u017ebi, pride do socialne\u00a0izolacije z vsemi negativnimi posledicami. (Kos, 2012)<\/p>\n
<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n Mo\u017enosti za izbolj\u0161anje sluha je ve\u010d. Ugotavljajo, da sta pri blagi do hudi izgubi sluha najpogosteje uporabljeni metodi slu\u0161ni aparat in kohlearni vsadek.\u00a0Starost naj ne bi bila kontraindikacija za vstavitev omenjenega vsadka, saj se z njim statisti\u010dno pomembno izbolj\u0161a kakovost starostnikovega \u017eivljenja.\u00a0Naglu\u0161en starostnik lahko poslu\u0161a z individualnim slu\u0161nim aparatom. To pomeni, da ne\u00a0sli\u0161i le slab\u0161e, ampak sli\u0161i predvsem druga\u010de. Poslu\u0161anja se mora nau\u010diti. Za dobro\u00a0poslu\u0161anje s slu\u0161nim aparatom so pomembne akusti\u010dne razmere v prostoru. Hrup okolja\u00a0naj ne bi presegel 40 dB, ker sicer govor ne izstopa iz akusti\u010dnega ozadja.\u00a0(Stewart R., 2009)<\/p>\n <\/p>\n Osnovna na\u010dela komuniciranja z naglu\u0161nimi:<\/strong><\/p>\n \u2022 v \u010dasu govorjenja smo obrnjeni proti pacientu,<\/p>\n \u2022 med govorom se ne premikamo po prostoru,<\/p>\n \u2022 ne smemo si zatiskati ust,<\/p>\n \u2022 uporabljajmo tudi pisne informacije<\/p>\n \u2022 naglu\u0161ni lahko potrebujejo ve\u010d \u010dasa za razumevanje, sprejem in predvsem<\/p>\n predelavo informacij,<\/p>\n \u2022 potrebujejo ponovitev razlag z razli\u010dnih vidikov,<\/p>\n \u2022 za preverjanje razumevanja postavljamo vpra\u0161anja in spremljamo<\/p>\n neverbalne reakcije.\u00a0 (Kos, 2009)<\/p>\n Pri komunikaciji z gluhimi in naglu\u0161nimi moramo upo\u0161tevati:<\/strong><\/p>\n \u2022 stopnjo izgube sluha,<\/p>\n \u2022 \u010das nastanka izgube sluha,<\/p>\n \u2022 sposobnost govora in<\/p>\n \u2022 dodatne motnje, ki se pogosto pojavljajo npr. spominske motnje.<\/p>\n Gluh ali naglu\u0161en \u010dlovek lahko poslu\u0161a z individualnim slu\u0161nim aparatom. To pomeni, da ne<\/p>\n sli\u0161i le slab\u0161e, ampak sli\u0161i predvsem druga\u010de. Poslu\u0161anja se mora nau\u010diti. Za dobro<\/p>\n poslu\u0161anje s slu\u0161nim aparatom so pomembne akusti\u010dne razmere v prostoru. Hrup okolja<\/p>\n naj ne bi presegel 40 dB, ker sicer govor ne izstopa iz akusti\u010dnega ozadja.<\/p>\n <\/p>\n Osnovna na\u010dela komuniciranja z gluhimi in naglu\u0161nimi:<\/strong><\/p>\n \u2022 v \u010dasu govorjenja smo obrnjeni proti njemu,<\/p>\n \u2022 med govorom se ne premikamo po prostoru,<\/p>\n \u2022 ne smemo si zatiskati ust,<\/p>\n \u2022 uporabljajmo pisne informacije<\/p>\n \u2022 gluhi potrebujejo ve\u010d \u010dasa za razumevanje, sprejem in predvsem\u00a0predelavo informacij,<\/p>\n \u2022 potrebujejo ponovitev razlag z razli\u010dnih vidikov,<\/p>\n \u2022 za preverjanje razumevanja postavljamo vpra\u0161anja in spremljamo\u00a0neverbalne reakcije.<\/p>\n <\/p>\n Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n Menim, da si moramo za starej\u0161ega, ki ima te\u017eave s sluhom, oziroma, ima motnje sluha, vzeti \u010das, ko se z njim pogovarjamo.\u00a0Opazim namre\u010d, da zaposleni v\u010dasih ne odpravijo mote\u010dih dejavnikov pri pogovoru s pacientom, ki bi jih sicer lahko. Na primer, ko se pogovarjajo s pacientom oz. ga pripravljajo za opravljanje neke intervencije, govorijo ob pri\u017egani televiziji, radiu, med razlago pripravljajo pripomo\u010dke- se ne ustavijo, gledajo pacienta v o\u010di, govorijo po\u010dasi in razlo\u010dno, da bi pacienti lahko brali tudi z ustnic.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Potrebno je usmeriti ve\u010d energije v komunikacijo z ljudmi, ki slabo sli\u0161ijo, odpraviti mote\u010de dejavnike, govoriti po\u010dasi, razlo\u010dno in glasno.<\/p>\n <\/p>\n Literatura:<\/strong> Kos. Rehabilitacija. Dostopno na: http:\/\/ibmi.mf.uni-lj.si\/rehabilitacija\/vsebina\/Rehabilitacija_2012_S1_p118-122.pdf Stewart R. Hearing loss and cognitive effort in older adults’ report accuracy for verbal materials. Dostopno na: http:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pubmed\/19927677 Sluh je zaznavna sposobnost telesa, da longitudinalno valovanje zraka spremeni v subjektivno zaznavo zvoka.\u00a0Lo\u010dimo razli\u010dne okvare sluha \u2013 glede na mesto nastanka (periferne, centralne), glede na na\u010din okvare (prevodne, zaznavne) in glede na stopnjo okvare (blage, srednje, hude, vse do popolne gluhosti).\u00a0 (Battelino, 2012) \u010clove\u0161ko uho ima dve funkciji. Ena je sluh, druga pa vzdr\u017eevanje … Preberi ve\u010d o Motnje sluha pri starostniku<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4121,3803,4120,4122,4123],"class_list":["post-11766","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-gluhi","tag-ids","tag-motnje-sluha-pri-starostniku","tag-naglusni","tag-starost-in-naglusnost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11766","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11766"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11766\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11798,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11766\/revisions\/11798"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11766"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11766"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11766"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n\u00a0<\/strong>
\nBattelino. Motnje sluha: vrste, odkrivanje, zdravljenje in (re)habiloticaija. Dostopno na:
\nhttp:\/\/ibmi.mf.uni-lj.si\/rehabilitacija\/vsebina\/Rehabilitacija_2012_S1_p012-017.pdf
\n(datum dostopa 9.12. 2012)<\/p>\n
\n(Datum dostopa 9.12. 2012)<\/p>\n
\n(datum dostopa 11.12. 2012)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"