Dihanje je ena izmed temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, ki je najpomembnej\u0161a za \u010dlovekovo pre\u017eivetje. \u010clovek brez dihanja lahko pre\u017eivi le nekaj minut. Z dihanjem pa se pri \u010dloveku zadovoljuje potreba po kisiku, ki je v\u010dasih ve\u010dja ali manj\u0161a ( po\u010ditek, spanje, telesna aktivnost).<\/p>\n
Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih. Dihanje pomeni \u017eivljenje. Kadar dihanje izostane, telo tipi\u010dno reagira ( Rozman, Kisner, Klasinc, Pernat, 2006, str. 37 ).<\/p>\n
Starostniki so nagnjeni k te\u017eavam pri dihanju in hitrej\u0161i utrujenosti. To povzro\u010da omotice, omedlevice, nenadne napade slabosti (posledica so po\u0161kodbe) (Rozman, Kisner, Klasinc, Pernat, 2006, str. 156 ).<\/p>\n
Pri starostnikih pride do fiziolo\u0161kih sprememb plju\u010d in dihalnih poti:<\/p>\n
Zmanj\u0161a se raztegljivost prsnega ko\u0161a zaradi spremenjenega polo\u017eaja hrbtenice,
\nzmanj\u0161a se elasti\u010dnost plju\u010dnega tkiva, zaradi tega je ve\u010dja poraba energije pri dihanju,
\nzmanj\u0161uje se zmo\u017enost izka\u0161ljevanja in \u010di\u0161\u010denja dihalnih poti zaradi zni\u017eanja pretoka v prvi sekundi izdiha ( Ule, 2004).
\nPri dihanju opazujemo gibanje prsnega ko\u0161a, dvigovanje (vdih \u2013 inspirij) in padanje (izdih \u2013 ekspirij), globino in ritem dihanja. Merimo ga takrat, ko merimo pulz, saj lahko do neke stopnje vplivamo, zato bolnik naj ne bi vedel. Inspirij in ekspirij sta en dih. Ko opazujemo dihanje, \u0161tejemo dihljaje na minuto in frekvenco zabele\u017eimo. Opazujemo tudi gibanje nosnic, prsnega ko\u0161a, trebuha in obremenitev pomo\u017enih dihalnih mi\u0161ic (Rozman, Kisner, Klasinc, Pernat, 2006, str. 39).<\/p>\n
<\/p>\n
MERITVE IN MOTNJE PRI DIHANJU:<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Frekvenca dihanja: Normalno dihanje (evpneja) \u2013 frekvenca merjena na minuto zna\u0161a pri odraslem \u010dloveku 16 do 18 dihljajev na minuto, tahipneja\u00a0 je pospe\u0161eno dihanje, ko telo nadome\u0161\u010da in vzdr\u017euje oskrbo telesa s kisikom pri omejeni dihalni povr\u0161ini in pri pove\u010dani potrebi po kisiku, bradipneja je upo\u010dasnjeno dihanje, navadno je povzro\u010deno centralno (obolenje mo\u017eganov, zastrupitve), dispneja je ote\u017eeno dihanje, je subjektiven ob\u010dutek tesnobe in ti\u0161\u010danja v prsih, objektivno lahko presodimo, da bolnik lovi sapo, dihanje je hitro, apneja je prenehanje dihanja, nastane zaradi ohromitve centra za dihanje.<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kvaliteta in globina dihanja: Globoko dihanje je povezano z upo\u010dasnjenim dihanjem (bradipnejo), Kussmaulovo dihanje je globoko, po\u010dasno in enakomerno, hiperventilacija je prekomerno, stopnjevano dihanje, hipoventilacija je obi\u010dajno varovalno dihanje, zaradi bole\u010din v prsnem ko\u0161u, bolnik diha previdno in povr\u0161no, stridor ali piskajo\u010de dihanje nastane zaradi zo\u017eitve dihalnih poti.<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ritem dihanja: pri normalnem dihanju te\u010de v enakomernem ritmu, pri odstopanjih pa govorimo o Cheyne \u2013 Stokesovem dihanju kot kratko, plitvo, pogosto sopihajo\u010de dihanje, ki postaja vedno globje, nato je ponovno plitvej\u0161e in zastane v apnoi\u010dni pavzi.<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sputum – izme\u010dek je izlo\u010dek bronhialne sluznice, ki nastaja zaradi pove\u010danega izlo\u010danja sluzi. Izka\u0161ljevanje izme\u010dka iz plju\u010d in dihalnih poti imenujemo ka\u0161ljanje \u2013 ekspektoracija. Pri sputumu opazujemo koli\u010dino izme\u010dka in lastnosti izme\u010dka (serozen-voden, teko\u010d, sluzav, krvav-hemoragi\u010den) (Rozman, Kisner, Klasinc, Pernat, 2006, str. 39 \u2013 42).<\/p>\n
\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ka\u0161elj \u2013 je refleksen ali hoten fiziolo\u0161ki dogodek, ki ga izzove dra\u017eenje receptorjev v velikih dihalnih poteh in je pogost simptom primarnega ali sekundarnega plju\u010dnega raka, astme, KOPB-ja, respiratornih oku\u017eb. Ka\u0161elj je lahko suh, dra\u017ee\u010d ali produktiven, gnojen, ob\u010dasno krvav in lahko povzo\u010di dodatne te\u017eave kot so dispneja, bruhanje, bole\u010dine, zlomi reber, sinkope ali motnje spanja (Triller, 2007).<\/p>\n
<\/p>\n
RE\u0160EVANJE PROBLEMA
\nSkrb za ustrezno mikroklimo \u2013 v vseh prostorih, kjer se zadr\u017eujejo bolniki, skrbimo za sve\u017e, primerno vla\u017een zrak. Zra\u010denje bolni\u0161ke sobe je negovalni postopek, ki ob neizvajanju pripelje do napake v zdravstveni negi. Pogosto je problem preve\u010d suh ali vla\u017een zrak. Suh zrak izsu\u0161i sluznico dihalnega trakta, zato je v tem primeru potrebno vla\u017eenje zraka.
\nNamestitev bolnika v ustrezen polo\u017eaj \u2013 za bolj\u0161o predihanost delov plju\u010d so primerni polo\u017eaji za la\u017eje dihanje (desni ali levi bok, sede\u010di polo\u017eaj), relaksacijski polo\u017eaj ter specialni drena\u017eni polo\u017eaji za razbremenitev.
\nPoostreno opazovanje bolnikovega dihanja \u2013 opazujemo tip dihanja, frekvenco, globino ter ritem dihanja.
\nProste dihalne poti \u2013 \u010di\u0161\u010denje nosne poti je potrebno zaradi nemotene cirkulacije v zgornjih dihalnih poteh. O\u010di\u0161\u010den nos pred spanjem je pri bolniku z ote\u017eenim dihanjem osnovna potreba.
\nSkrb za hidracijo \u2013 starostniku dajemo veliko mla\u010dne teko\u010dine: \u010daje, sokove, voda, saj s tem vla\u017eimo ustno sluznico in pove\u010damo viskoznost sluzi.
\nTehnike dihanja \u2013 pomembno je, da bolniki z motnjo dihanja zaznajo svoj problem in se ga u\u010dijo obvladati z razli\u010dnimi tehnikami dihanja.<\/p>\n
Te so :
\nSpro\u0161\u010deno dihanje, ki je po\u010dasno in mirno in je najbolj uspe\u0161no v sprostitveni legi telesa, ko izvajamo vaje za sprostitev<\/p>\n
Vdih s poudarjeno po\u010dasnim, globokim vdihom in kratkim zadr\u017eanjem sape<\/p>\n
Izdih, kjer zrak spu\u0161\u010damo skozi priprte ustnice, pri tem ne pritiskamo<\/p>\n
Dihanje s prepono in trebuhom ob dobri telesni dr\u017ei.<\/p>\n
Redne dihalne vaje – \u00a0sodijo v sklop fizioterapevtskih ukrepov, s katerimi \u017eelimo izbolj\u0161ati ventilacijo plju\u010d in s tem oskrbo s kisikom. Poleg tega pri le\u017ee\u010dih bolnikih z dihalnimi vajami pripomoremo k prepre\u010devanju komplikacij na plju\u010dih. Odredi jih zdravnik, opravljajo se pod vodstvom fizioterapevta.
\nPomo\u010d pri izka\u0161ljevanju in izlo\u010danju izme\u010dka \u2013 najprej poskrbimo za viskoznost sluzi (meh\u010danje, rahljanje sluzi v sapnicah \u2013 hidracija, vla\u017eenje zraka,parna kopel, masa\u017ea), nato za izlo\u010danje izme\u010dka (izka\u0161ljevalne vaje, izka\u0161ljevalni polo\u017eaji, inhalacije, aspiracija). Le\u017ee\u010dega bolnika posedemo, nagnemo naprej za la\u017eje izka\u0161ljevanje. Za bolnika, ki ka\u0161lja morajo biti pripomo\u010dki pripravljeni na no\u010dni omarici. Manj\u0161i zastoj sluzi lahko bolnik odstrani sam s spontanim produktivnim ka\u0161ljanjem. Pri nekaterih stanjih pa sluz kljub izka\u0161ljevanju ostaja v dihalnih poteh \u2013 neproduktiven ka\u0161elj. Zastajajo\u010do sluz je potrebno odstraniti iz dihalnih poti.
\nAspiracija dihalnih poti skozi usta in nos \u2013 v primeru, da z izka\u0161ljevanjem ni mogo\u010de izlo\u010diti izme\u010dka, se poslu\u017eujemo mehani\u010dnega \u010di\u0161\u010denja dihalnih poti z aspiracijsko cevko. Izvedbo odredi zdravnik.
\nInhalacije – \u00a0zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovla\u017eenih medicinskih plinov in v aerosole razpr\u0161enih zdravil. Z inhalacijo vodnih hlapov ovla\u017eimo sluznico dihalnih poti, omeh\u010damo izme\u010dek ter s tem olaj\u0161amo izka\u0161ljevanje. V obliki aerosolov inhalirane zdravilne snovi delujejo na dihala lokalno, direktno na dihalne poti, aerosoli pa so v majhne delce razpr\u0161ene raztopine zdravila. Za inhalacijo uporabljamo razne teko\u010dine in dodatke. Fiziolo\u0161ka raztopina vla\u017ei sluznico, jo meh\u010da in lu\u0161\u010di sekret.
\nAplikacija kisika \u2013 telo reagira na pomanjkanje kisika z dihalno stisko in cianozo. Po odstranitvi vzroka z dovajanjem kisika manjkajo\u010do koli\u010dino kisikav tkivih uravnavamo z dihanjem in barva ko\u017ee se normalizira. Cilj terapije s kisikom je pove\u010danje koncentracije kisika v krvi. Terapijo s kisikom odredi zdravnik (Rozman, Kisner, Klasinc, Pernat, 2006, str. 43 \u2013 48). Incidirano je za bolnike, ki imajo spremljajo\u010de bolezni kot so KOPB, astma, plju\u010dnica, sr\u010dno popu\u0161\u010danje, ko se zasi\u010denost s kisikom zmanj\u0161a < 90% (Triller, 2007).
\n <\/p>\n
KRITI\u010cNO RAZMI\u0160LJANJE
\nStarostniku, ki te\u017eko diha in ka\u0161lja, pomagamo z vsemi razpolo\u017eljivimi sredstvi toliko, da mu zmanj\u0161amo te\u017eave in izbolj\u0161amo kakovost \u017eivljenja. Izogibamo se invazivnim diagnosti\u010dnim in terapevti\u010dnim postopkom, ki bolniku povzro\u010dijo dodatne te\u017eave. Kadarkoli je mogo\u010de, se o vseh postopkih\/ intervencijah, ki jih nameravamo izvajati, pogovorimo s starostnikom ter vedno upo\u0161tevamo njegove \u017eelje. Bolnik naj bo aktivni sodelavec in naj sam odlo\u010da o svojem zdravljenju in laj\u0161anju simptomov (Triller, 2007).<\/p>\n
Pomembno je, da poskrbimo za \u017eivljenjsko funkcijo dihanje, saj je ena izmed temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, pri kateri motnje ote\u017eijo \u017ee najosnovnej\u0161o \u017eivljenjsko potrebo. Pri starej\u0161i starostni populacijo pa je to \u0161e toliko bolj pomembno zaradi nagnjenosti k te\u017eavam pri dihanju in posledi\u010dno hitrej\u0161i utrujenosti. Zato redno prezra\u010dujemo prostor, kjer se starostnik zadr\u017euje ve\u010dino \u010dasa, vendar pri tem pazimo, da ni prepiha, skrbimo za ustno nego, vla\u017eenje ustne sluznice, hidracijo, poskrbimo za prehodnost in \u010di\u0161\u010denje dihalnih poti, mu nudimo pomo\u010d pri izka\u0161ljevanju in izlo\u010danju izme\u010dka, za la\u017eje dihanje ga namestimo v ustrezen polo\u017eaj ter redno opazujemo in bele\u017eimo spremembe. Pomembno je tudi, da prepre\u010dimo dostop spro\u017eilnim dejavnikom motnjam dihanja pri starostnikih, saj \u0161e ote\u017eijo \u017ee obstoje\u010de stanje (npr. v klini\u010dnem okolju se je \u017ee velikokrat zgodilo, da so zaposleni kadili skoraj v neposredni bli\u017eini starostnikov z ote\u017eenim dihanjem, dim pa dra\u017ei sluznico dihalnih poti, kar ni odgovorno dejanje. Tudi s strani bolnikov je bilo opaziti nezadovoljstvo glede takih dejanj).<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Ver\u010dko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor: Pivec 2006:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ule \u0160. Obravnava nepomi\u010dnega starostnika s strani fizioterapevta v domu starej\u0161ih ob\u010danov.<\/p>\n
Povzeto po: http:\/\/www.dsokocevje.si\/pdf\/stefka-ule.pdf dne: 5.3.2013<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lunder, Triller Bolezni in sindromi v starosti 1, Ljubljana: Gerontolo\u0161ko dru\u0161tvo Slovenije 2007.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dihanje je ena izmed temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti, ki je najpomembnej\u0161a za \u010dlovekovo pre\u017eivetje. \u010clovek brez dihanja lahko pre\u017eivi le nekaj minut. Z dihanjem pa se pri \u010dloveku zadovoljuje potreba po kisiku, ki je v\u010dasih ve\u010dja ali manj\u0161a ( po\u010ditek, spanje, telesna aktivnost). Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v plju\u010dih. Dihanje pomeni \u017eivljenje. Kadar dihanje izostane, … Preberi ve\u010d o Motnje dihanja pri starostniku<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,3979,3978],"class_list":["post-11768","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-motnje-dihanja","tag-motnje-dihanja-pri-starostniku"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11768","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11768"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11768\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11769,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11768\/revisions\/11769"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11768"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11768"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11768"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}