Namen je predstaviti problem neustreznega prehranjevanja pri bolnikih s kognitivnim upadom oziroma z demenco.<\/p>\n
Zaznavanje je kognitivni proces sprejemanja, obdelovanja, organizacije in interpretacije oziroma razlaganja informacij, ki nam jih posredujejo \u010dutila (Musek, 2005). Receptorji na\u0161ih \u010dutilnih organov stalno sprejemajo razli\u010dne dra\u017eljaje, ki pa so lahko fizi\u010dni (vonj, barva hrane) ali psihi\u010dni (\u017eeja, lakota, \u017eelja po dolo\u010deni hrani). Pri starostniku se pogosto sre\u010damo s kognitivnim upadom, ki vodi v demenco. Demenca je proces splo\u0161nega upadanja vi\u0161jih du\u0161evnih funkcij, kot so spomin, orientacija, sposobnost u\u010denja, dojemanje, sposobnost besednega izra\u017eanja, \u010dustvovanje itd. Demenca dolgoro\u010dno vse bolj omejuje razli\u010dne dnevne aktivnosti in vodi v odvisnost od tuje pomo\u010di: najpogosteje prizadete \u017eivljenjske aktivnosti kot so: prehranjevanje in pitje, osebna higiena, obla\u010denje in sla\u010denje, izlo\u010danje in odvajanje, spanje in po\u010ditek, komunikacija, orientacija, gibanje, \u010dustvovanje in obna\u0161anje.<\/p>\n
Motnje prehranjevanja in pitja pri dementnem bolniku so pogoste in so lahko vezane na odklanjanje hrane in pija\u010de, motnje po\u017eiranja in nenadzorovano u\u017eivanje hrane. Bolniki so zaradi tega lahko dehidrirani in podhranjeni, to pa poleg vpliva na fizi\u010dno dobro po\u010dutje slabo vpliva na psiholo\u0161ko stanje bolnika.<\/p>\n
Ne smemo pozabiti, da so pri starostnikih lahko prisotna druga kroni\u010dna obolenja, ki vplivajo na apetit in da pride tudi do organskih sprememb, kot so atrofija sluznice ustne votline, brezzoba \u010deljust in slab\u0161a oku\u0161alna sposobnost, pa tudi energetske potrebe starostnika so manj\u0161e, deloma tudi na ra\u010dun zmanj\u0161ane telesne aktivnosti. Vse to ima lahko vpliv na odklanjanje hrane, glavni razlog za odklanjanje hrane in pija\u010de pa so pri dementnem bolniku najve\u010dkrat zmotna bolezenska do\u017eivljanja (da je hrana zastrupljena, pokvarjena\u2026).<\/p>\n
Negovalni problem pri dementnih bolnikih so tudi motnje po\u017eiranja, saj se jim hrana in pija\u010da stalno zaletavata in so lahko bolniki zaradi tega la\u010dni in \u017eejni \u2013 hranjenje jim predstavlja velik psihi\u010dni in fizi\u010dni napor in so zaradi tega iz\u010drpani. Pogoste so aspiracje hrane in\/ali teko\u010dine, lahko pride tudi do aspiracijske plju\u010dnice.<\/p>\n
Problem neustreznega prehranjevanja pri dementnih bolnikih je lahko tudi nenadzorovano u\u017eivanje hrane, saj hrano kopi\u010dijo v \u017eepih, jo skrivajo, pobirajo ostanke hrane; vse to pa omogo\u010di u\u017eivanje pokvarjene hrane, kar povzro\u010di drisko, slabost, bruhaje in slabo po\u010dutje. Druga nevarnost pa jim preti, ker hrano u\u017eivajo naskrivaj in lahko pogoltnejo del embala\u017ee, ali pa aspirirajo cel gri\u017eljaj.<\/p>\n
Bolniki z demenco imajo v\u010dasih tudi problem, da enostavno pozabijo, kako jesti. Bolniki z demenco, ki imajo dolgotrajni nemir, imajo lahko tudi pove\u010dane potrebe po hrani in pija\u010di, lahko pa so fizi\u010dno tako utrujeni, da ob obrokih ne pojedo dovolj in pozabijo na pitje teko\u010dine.<\/p>\n
<\/p>\n
RE\u0160EVANJE PROBLEMA:<\/p>\n
Pri bolnikih z demenco in motnjo prehranjevanja v smislu odklanjanja hrane in teko\u010dine je v prvi vrsti treba poiskati vzrok. Vzpostaviti moramo topel, strpen odnos z bolnikom in si pridobiti njegovo zaupanje, ter poiskati morebiten stvaren vzrok odklanjanja hrane in teko\u010dine (slabo zobovje, proteza, ki ga ti\u0161\u010di, slabost, zapeka). Poskrbimo, da odstranimo vzrok odklanjanja, \u010de se le da. Bolniku prilagodimo konsistenco hrane, \u010de nima urejenega zobovja ali \u010de te\u017eko po\u017eira. Pred hranjenjem pri bolnikih, ki te\u017eko po\u017eirajo, naredimo ustrezno ustno nego. Sicer naj bodo obroki prijetnega, morda malo izrazitej\u0161ega vonja, mo\u010dnej\u0161ega okusa in pestrej\u0161ih barv, vsebinsko pa naj bo prehrana bolnika z demenco raznolika, uravnote\u017eena in porazdeljena na ve\u010d manj\u0161ih obrokov. \u00a0Pri bolnikih z demenco moramo pogosto preverjati prehranski status, ker se stanje lahko kar hitro spreminja. Pozorni moramo biti tudi na telesne znake, kot so utrujenost, apatija, splo\u0161na oslabelost, saj lahko ka\u017eejo na neustrezen vnos hranil, energije in teko\u010din.<\/p>\n
Pomembno je stalno skrbno opazovanje in spodbujanje bolnika pri aktivnosti prehranjevanja in pitja. V kolikor bolnik potrebuje pomo\u010d pri hranjenju, mu pomagamo, vendar ga spodbujamo, da je sam, dokler le more. V\u010dasih je dovolj, da mu pomagamo \u017elico le nesti do ust, pa se bo spomnil, kako se je. Potrebna je potrpe\u017eljivost, prijaznost in pohvala bolnika pri samostojni aktivnosti hranjenja. Pri bolniku z motnjami prehranjevanja zaradi demence, zlasti pri zavra\u010danju hrane in teko\u010dine, je potrebno bele\u017eiti dnevno bilanco teko\u010din. Kadar bolnika ne moremo hraniti skozi usta, ga hranimo po nazogasti\u010dni sondi, gastrostomi ali jejunostomi.<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE:
\nMedicinska sestra je tista, ki bolnika z demenco spremlja skozi vse faze bolezni in ga opazuje in mu pomaga pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih, ki jih sam ne zmore. Pomembna je spodbuda medicinske sestre, da bolnik z demenco opravlja \u017eivljenjske aktivnosti, dokler jih sam zmore, saj se tudi s tem prepre\u010di hitro slab\u0161anje bolezni. Ena od pomembnih \u017eivljenjskih aktivnosti je aktivnost prehranjevanja in pitja, ker vpliva na fizi\u010dno in psihi\u010dno kondicijo bolnika. S prijaznim, mirnim pristopom medicinska sestra lahko pripomore k sodelovanju bolnika in njegovemu dobremu po\u010dutju.<\/p>\n
VIRI IN LITERATURA:<\/p>\n
1. Musek J. Premet, metode in podro\u010dja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo; 2010<\/p>\n
2. Kova\u010d \u2013 Kova\u010di\u010d B. Delo s starostnikom. In: 6. mariborski kongres dru\u017einske medicine. Zbornik predavanj z recenzijo, Maribor, 26. in 27. november 2010 . Ljubljana: Zdru\u017eenje zdravnikov dru\u017einske medicine SZD, 2010: 23-28<\/p>\n
3.Kogoj A., Miklu\u017e B., Dragar J., Varovanec z demenco v dru\u017eini, Ljubljana 1996<\/p>\n
4. Kobentar R. Marini\u010d M. Organske spremembe in motnje prehranjevanja v starosti. In: Obzornik zdravstvene nege. 2000; 34; 209-14<\/p>\n
5. Sandor D. Aktivnost prehranjevanja pri pacientu z demenco [diplomska naloga]. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2012<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Namen je predstaviti problem neustreznega prehranjevanja pri bolnikih s kognitivnim upadom oziroma z demenco. Zaznavanje je kognitivni proces sprejemanja, obdelovanja, organizacije in interpretacije oziroma razlaganja informacij, ki nam jih posredujejo \u010dutila (Musek, 2005). Receptorji na\u0161ih \u010dutilnih organov stalno sprejemajo razli\u010dne dra\u017eljaje, ki pa so lahko fizi\u010dni (vonj, barva hrane) ali psihi\u010dni (\u017eeja, lakota, \u017eelja po … Preberi ve\u010d o Motnje hranjenja pri osebah s kognitivnim upadom<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4124,1036],"class_list":["post-11771","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-kognitivni-upad","tag-motnje-hranjenja"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11771","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11771"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11771\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11772,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11771\/revisions\/11772"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11771"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11771"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11771"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}