\u010clovek v procesu staranja prehaja skozi \u0161tevilne spremembe, kjer so udele\u017eeni vsi organski sistemi, \u0161e zlasti so o\u010ditne biolo\u0161ke spremembe staranja, ki prina\u0161ajo tudi motnje hranjenja in zahtevajo vsestransko obravnavo.<\/p>\n
Zau\u017eita hrana in teko\u010dina nam omogo\u010data vzdr\u017eevanje vseh \u017eivljenjskih funkcij. Uravnove\u0161enost notranjega dogajanja pa je navzven vidno kot skladno delovanje vseh organov, premagovanje telesnih in du\u0161evnih naporov, dobro po\u010dutje in trdno zdravje.<\/p>\n
Starostnik nima ve\u010d enake zaznave okusa kot v mlaj\u0161ih letih in u\u017eivanje hrane izgubi svojo vrednost. Ravno tako se zmanj\u0161a ob\u010dutek za \u017eejo. Tako spremenjena potreba po hrani in teko\u010dini ne vzbuja teka in ne ponuja ugodja ob u\u017eivanju. Kroni\u010dne bolezni dodatno zavirajo tek in tako star \u010dlovek zau\u017eije premalo \u017eivljenjsko pomembnih snovi in teko\u010dine.<\/p>\n
Vzroki motenj u\u017eivanja hrane so kroni\u010dne bolezni, nedejavnost, socialni vzroki, uporaba zdravil in drugo. V strokovni literaturi pa avtorji navajajo primarne vzroke, kot so rev\u0161\u010dina, pomanjkanje hrane, socialna izolacija, invalidnost, slab vid, demenca, zavra\u010danje hrane, neustrezna dieta, organske bolezni in funkcionalne motnje prebavil. Na nekatere vzroke lahko vplivamo ter jih posku\u0161amo odpraviti. Sekundarni vzroki so lahko posledica prej\u0161njih te\u017eav ali pa se pojavljajo samostojno, kot slab ali pove\u010dan tek, ote\u017eeno \u017eve\u010denje, preslabo vsrkavane snovi, enoli\u010dna prehrana, napa\u010dno zaznavanje hrane in drugi.<\/p>\n
(Radojka Kobentar, Milena Marini\u010d, 2000)<\/p>\n
<\/p>\n
V \u010dasu na\u0161e prakse v domu upokojencev na Jesenicah (in tudi po bolni\u0161nicah, skratka pri starej\u0161ih) smo \u017ee opazili kar nekaj vzrokov za motnje hranjenja pri starej\u0161ih.<\/p>\n
Zagotovo pomanjkljivo zobovje (tudi dlesni) ovirajo\u00a0 \u017eve\u010denje, grizenje in drobljenje hrane v ustih, posledi\u010dno pa slab\u0161o prepojenost vsebine s fermenti, tako je zmanj\u0161ano izkori\u0161\u010danje snovi iz hrane, ki se vsrkavajo v kri. \u010ce ima varovanec tremor rok oz. se mu roke tresejo, je tudi to motnja hranjenja, zato mu pri tem pomagamo in smo potrpe\u017eljivi.<\/p>\n
Vpliv lahko imajo tudi stranski u\u010dinki zdravil (neje\u0161\u010dnost, slabost, bruhanje\u2026) ali pa, \u010de ima starej\u0161i te\u017eave z obstipacijo.<\/p>\n
Pri varovancih, ki te\u017eko po\u017eirajo, je hranjenje po\u010dasnej\u0161e in kot vemo, zdravstveno osebje ve\u010dinoma nima \u010dasa (oz. si ga ne vzame), saj je v tem primeru hranjenje dalj\u0161a intervencija. \u0160tudentje se v tem primeru lahko zavzamemo in varovancu res damo dovolj \u010dasa pri jedi in ga spodbujamo, saj je cilj, da bi pojedel \u010dim ve\u010d in ne manj kot bi, ker bi imel omejen \u010das.
\nTu pa so \u0161e vsi psihi\u010dni dejavniki, saj \u010de je varovanec vznemirjen, ga je strah ali \u010de je depresiven ali dementen, prav tako potrebuje nadzor in pomo\u010d pri samem hranjenju.<\/p>\n
In glede na to, da je v domovih za ostarele ponavadi kar nekaj varovancev z demenco, bi pri tem primeru navedla nekaj posebnosti:<\/p>\n
(Demenca je proces splo\u0161nega upadanja vi\u0161jih du\u0161evnih funkcij, kot so spomin, orientacija, sposobnost u\u010denja, dojemanje, sposobnost besednega izra\u017eanja, \u010dustvovanje \u2026)<\/p>\n
(Stanka Majarle, 2000)<\/p>\n
<\/p>\n
Pri dementnih varovancih moramo biti tudi pri hranjenju pozorni, saj le ti pogosto \u00bbspravljajo\u00ab hrano in jo skrivajo po \u017eepih, zato obstaja nevarnost zastrupitve s pokvarjeno hrano.
\nPri hranjenju jih tudi nadzorujemo, saj zaradi prehitrega hranjenja lahko pride do aspiracije, lahko zau\u017eijejo tudi embala\u017eo izdelka in priporo\u010dljivi so manj\u0161i obroki.<\/p>\n
Prav tako kot pri ostalih je potrebno ob odklanjanju hrane in teko\u010dine, stalno spodbujanje in vodenje bilance zau\u017eite hrane in teko\u010din. (Gregor Milan, 2008)<\/p>\n
Motnja prehranjevanja pri varovancu je PROBLEM in zdravstveni delavci ga lahko uspe\u0161no re\u0161ujemo:
\n\u00bbHrano prilagodimo starostniku, saj imajo nekateri razli\u010dne diete, upo\u0161tevamo po mo\u017enosti tudi njegove \u017eelje. Hrano pripravimo na pladnju in jo serviramo starostniku. Starostnika, ki se hrani sam, pustimo pribli\u017eno 15-20 minut, da se naje in se nato vrnemo. Nekateri rabijo pomo\u010d le pri rezanju ve\u010djih kosov hrane in jim to tudi takrat omogo\u010dimo. Starostnik, ki pa sam ne more jesti, mu pomagamo mi, tako da sedemo zraven njega, najbolj\u0161e na njegovi desni strani, saj imamo la\u017eji dostop do njegovih ust, ter mu nosimo hrano v usta. Zajamemo le 1\/3 \u017elice in spodnji del obri\u0161emo na rob sklede. Hranimo po\u010dasi, da starostnik dobro pre\u017eve\u010di hrano. Po hranjenju pa ponudimo \u0161e teko\u010dino in ga pustimo v sede\u010dem polo\u017eaju \u0161e pribli\u017eno pol ure, da prepre\u010dimo nevarnost bruhanja (\u0160obar, 2009, str. 43)<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Kakor pa lahko opa\u017eamo med na\u0161o prakso, se vso osebje na na\u0161em oddelku, vsega tega ne dr\u017ei. Na primer, \u010de opazujemo eno izmeno sester in\u00a0 negovalk, na dan na\u0161e prakse, lahko opazimo, da posebnega upo\u0161tevanja varovan\u010devih \u017eelja ne omogo\u010dajo (ni mogo\u010de?), mislim tudi, da si ne vzamejo \u010dasa, da bi se \u00bbusedle\u00ab zraven pacienta in bi si vzele \u010das napolniti le 1\/3 \u017elice in hkrati ne ti\u0161\u010dati k ustom \u017ee naslednje. Sama \u017eal tak\u0161ne potrpe\u017eljivosti \u0161e nisem opazila.<\/p>\n
Tako\u00a0 opa\u017eam, da si nekako za prehranjevanje \u0161e vedno najve\u010d \u010dasa vzamemo ravno dijaki in \u0161tudenti med opravljanjem prakse- kar je prav! In bilo bi prav, da bi tako nadaljevali tudi, ko se bomo zaposlili in bi tako dali zgled ostalim zdravstvenim delavcem, saj svoje delo opravljamo ZA ljudi.<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura:<\/p>\n
Radojka Kobentar, Milena Marini\u010d. Organske spremembe in motnje prehranjevanja v starosti. Obzor Zdr N. 2000; 34: 209-14.<\/p>\n
Stanka Majarle. Individualni pristop v zdravstveni negi dementnega varovanca v okviru \u017eivljenjskih aktivnosti. Obzor Zdr N. 2000; 34: 73-6.<\/p>\n
Gregor Milan. Psihi\u010dno telo, 2008.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010clovek v procesu staranja prehaja skozi \u0161tevilne spremembe, kjer so udele\u017eeni vsi organski sistemi, \u0161e zlasti so o\u010ditne biolo\u0161ke spremembe staranja, ki prina\u0161ajo tudi motnje hranjenja in zahtevajo vsestransko obravnavo. Zau\u017eita hrana in teko\u010dina nam omogo\u010data vzdr\u017eevanje vseh \u017eivljenjskih funkcij. Uravnove\u0161enost notranjega dogajanja pa je navzven vidno kot skladno delovanje vseh organov, premagovanje telesnih in … Preberi ve\u010d o Motnje hranjenja starostnika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4125,3803,4127,4126],"class_list":["post-11773","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-hranjenje-starostnika","tag-ids","tag-prehrana-starostnika","tag-prehranjevanje-starejsih"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11773","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11773"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11773\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11797,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11773\/revisions\/11797"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11773"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11773"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11773"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}