{"id":11780,"date":"2016-08-25T11:07:59","date_gmt":"2016-08-25T10:07:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11780"},"modified":"2016-09-10T10:30:37","modified_gmt":"2016-09-10T09:30:37","slug":"motnje-vida","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/motnje-vida\/","title":{"rendered":"Motnje vida"},"content":{"rendered":"<p>Motnje vida so pri starostniku ena glavnih zdravstvenih te\u017eav. S staranjem normalno delovanje o\u010desnih tkiv slabi, vidna sposobnost se zmanj\u0161uje in pove\u010duje se pojavnost o\u010desne patologije. Najpogostej\u0161i vzroki za motnje vida pri starostniku so starostna daljnovidnost (prezbiopija), siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, primarni glavkom odprtega zakotja in diabeti\u010dna retinopatija. Nezdravljene motnje vida vodijo v omejitev telesnih dejavnosti, pove\u010dano pogostnost padcev, depresijo, socialno osamitev in odvisnost.<\/p>\n<p>Normalne fiziolo\u0161ke spremembe, ki se na vidnem sistemu pojavljajo s staranjem, lahko znatno vplivajona vidno funkcijo \u017ee brez prisotnosti o\u010desnih bolezni. Kljub dobri stati\u010dni vidni ostrini in ohranjenem vidnem polju so spremembe v vidni zaznavi \u2013 pojavi se prezbiopija, spremenijo se zaznavanje barv in kontrastna senzitivnost, solzenje, pojavijo se tudi kozmetske spremembe. Z leti se pojavi izgubljanje orbitalnega in podko\u017enega ma\u0161\u010devja obraza, slabi vezivno tkivo na obrazu in ko\u017ea postaja vse bolj suha. To vodi do anatomskih\u00a0sprememb vek, veke se povesijo in se uvihajo, o\u010di postanejo bolj vdrte.<!--more--><\/p>\n<p>Pogostej\u0161i so benigni tumorji ko\u017ee (papilomi, ksantelazme in keratoza). Zaradi slabljenja vezivnega tkiva kot tudi zaradi spremljajo\u010dih bolezni so pogoste otekline spodnjih vek. <\/p>\n<p>Tvorba solz se z leti zmanj\u0161uje oz. se spremeni sestava solznega filma. Solz je premalo ali pa je solzni film nestabilen, zato se pojavijo te\u017eave v smislu suhega o\u010desa. To povzro\u010di veliko razli\u010dnih te\u017eav \u2013 od ob\u010dutka peska v o\u010deh in nejasnega vida vse do razjed ro\u017eenice, ki lahko trajno ogrozijo vid. <\/p>\n<p>Po drugi strani lahko pride do nezadostnega od\u010drpavanja solz, saj se s pove\u0161anjem vek ustje solznih kanal\u010dkov odmika od zrkla in \u010drpalka slabi, kar se ka\u017ee v pretiranem solzenju. Zmanj\u0161a se ob\u010dutljivost ro\u017eenice na dotik (oslabi kornealni refleks). Starej\u0161i ljudje ve\u010dkrat sploh ne \u010dutijo tujka v o\u010desu, kar lahko povzro\u010di rane na ro\u017eenici, ki pa jih ne spremljajo subjektivne te\u017eave. <\/p>\n<p>Tako ljudje i\u0161\u010dejo zdravni\u0161ko pomo\u010d \u0161ele, ko je klini\u010dna slika \u017ee mo\u010dno razvita. S staranjem se na ro\u017eenici pojavi belkast starostni obro\u010d (arcus senilis), ki je posledica kopi\u010denja ma\u0161\u010dob v perifernih delih ro\u017eenice, vendar ne zrcali vi\u0161je\u00a0ravni holesterola v krvi (Mekjavi\u010d Jaki, 2008).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Problem z vidika zdravstvene nege:<\/strong><\/p>\n<p>V \u010dasu prakse smo \u017eeleli ugotoviti, kak\u0161na je vidljivost na\u0161ih varovancev.<\/p>\n<p>Osredoto\u010dili smo se na uporabo pripomo\u010dkov za gledanje (npr. o\u010dala) ter kako se varovanci spopadajo s poslab\u0161anjem vida. Varovancu priporo\u010damo nakup Ro\u010dna pove\u010devalna o\u010dala, video kamere, ki pove\u010dajo napisano stran, knjige z velikim tiskom, posnete knjige ali revije, veliko tiskane igralne karte, govore\u010de ure in veliko drugih naprav. V zdravstveno vzgojno svetovanje vklju\u010dimo tudi svojce (\u010de jih varovanec seveda ima), da varovancu priskrbijo pripomo\u010dke za nemoteno branje oziroma gledanje televizije.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Kriti\u010dno mnenje:<\/strong><\/p>\n<p>Menim, da glede slab\u0161anja vida ne moremo narediti ni\u010d, lahko pa posku\u0161amo varovancem v domu zagotoviti, da jim svojci prinesejo s seboj kak\u0161ne pripomo\u010dke, kot so o\u010dala, le\u010de, lupe. <\/p>\n<p>Poskrbimo za primerno svetlobo in s tem zmanj\u0161amo mo\u017enost, da bi si varovanci uni\u010devali vid. \u010ce varovanci, ki slabo vidijo, nimajo ustreznih sredstev oziroma pripomo\u010dkov za nakup le-teh, v sodelovanju s socialno delavko, svojci, zdravnikom in specialisti posku\u0161amo zagotoviti potrebe varovanca.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Literatura:<\/strong><\/p>\n<p>Zlata Jesen, dostopno na\u00a0 http:\/\/www.biokorp.si\/index.php?id=2 (22.1.2013).<\/p>\n<p>Mekjavi\u010d Jaki P., 2008. Starostnik in motnje vida. Ljubljana, Univerzitetni klini\u010dni center, O\u010desna klinika.<\/p>\n<p>Lambrechtov dom, dostopno na\u00a0 http:\/\/www.lambrechtov-dom.si\/index.php?p=8&amp;a=1&amp;id=50<\/p>\n<p>(22.1.2013).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Motnje vida so pri starostniku ena glavnih zdravstvenih te\u017eav. S staranjem normalno delovanje o\u010desnih tkiv slabi, vidna sposobnost se zmanj\u0161uje in pove\u010duje se pojavnost o\u010desne patologije. Najpogostej\u0161i vzroki za motnje vida pri starostniku so starostna daljnovidnost (prezbiopija), siva mrena (katarakta), starostna degeneracija rumene pege, primarni glavkom odprtega zakotja in diabeti\u010dna retinopatija. Nezdravljene motnje vida vodijo &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/motnje-vida\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Motnje vida<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4132,4131],"class_list":["post-11780","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-motnja-vida","tag-motnje-vida"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11780","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11780"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11794,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11780\/revisions\/11794"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11780"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11780"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}