Du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne razli\u010dne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, zaznavanja, motenega obna\u0161anja (vedenja), in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Zaradi teh simptomov je oseba prizadeta, njegovo funkcioniranje je slab\u0161e in manj u\u010dinkovito re\u0161uje vsakdanje probleme. Drugi izrazi za du\u0161evne motnje so: du\u0161evne bolezni, psihiatri\u010dne motnje, mentalne motnje itd. Izraz \u00bbnorost\u00ab se ne uporablja v psihiatriji temve\u010d pogovorno in ga povezujejo s predsodki in neznanjem (Le\u0161er, Du\u0161evna motnja).<\/p>\n
Du\u0161evni bolniki so povsem enaki drugim bolnikom, v bolni\u0161nico prihajajo in odhajajo, prejemajo terapijo, zdravila, se lahko normalno vklju\u010dijo v dru\u017ebo itd. Ve\u010dina du\u0161evnih bolnikov se zdravi ambulantno in niso ve\u010d zaprti v bolni\u0161nicah.<\/p>\n
Za posameznika nista pomembna le koli\u010dina in \u010das u\u017eivanja hrane, temve\u010d tudi to kaj je, kje in kako jim obrok serviramo. Na primerno vsrkavanje in prehranjevanje hranilnih snovi vplivajo razli\u010dni faktorji.<\/p>\n
Hrana je sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob, vitaminov, mineralnih in balastnih snovi ter vode. Ogljikovi hidrati, ma\u0161\u010dobe in beljakovine so nosilci kalorij. Prebava je proces, ki hrano s pomo\u010djo fiziolo\u0161kih in kemi\u010dnih procesov razgradi v glukozo, aminokisline, ma\u0161\u010dobne kisline in glicerin, ki se lahko resorbirajo.<\/p>\n
Prebavni proces je sestavlja:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sprejemanje hrane v prebavni trakt,<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razgradnja hrane s pomo\u010djo encimov, ki jih izlo\u010dajo \u017eleze v enostavne snovi,<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsrkavanje (sprejem) teh snovi, kar se dogaja predvsem v tankem \u010drevesu<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izlo\u010danje (odstranitev) neprebavljenih snovi in balasta.<\/p>\n
Pregovor, ki pravi, da jemo tudi z o\u010dmi, ka\u017ee na pomen \u010dutnih zaznav. Za u\u017eivanje hrane je pomemben tudi izgled\u00a0 neke jedi ( pove\u010dano izlo\u010danje sline), njen vonj in okus. U\u017eivanje v hrani je v veliki meri odvisno tudi od vzdu\u0161ja, po\u010dutja in razpolo\u017eenja.<\/p>\n
Hranjenje varovanca je zmeraj individualen postopek. Vsaka situacija je druga\u010dna in vsak bolnik je lahko v druga\u010dnem polo\u017eaju z ozirom na stopnjo samooskrbe in motivacije. Vsekakor pa velja: Kolikor je mogo\u010de, naj naredi varovanec sam!<\/p>\n
\u010ce je bolnik povsem nemo\u010den, nam bodo koristile naslednje smernice. Kadar je le mogo\u010de polo\u017eimo roko bolnika med hranjenjem v svojo roko. Tako bolnik refleksno odpira usta in tudi s hrano ga ne presenetimo, saj ves \u010das sodeluje. Lahno bo\u017eanje z \u017elico po spodnji ustnici izzove refleks- odpiranje ust. Pomembno je, da varovancu pustimo dovolj \u010dasa za \u017eve\u010denje in po\u017eiranje. Pija\u010do v kozarcu lahko ponudimo s cevko ( pregibne slamice) ta naj bo vedno potopljena v teko\u010dino, da ne srka zraka. pija\u010do lahko ponudimo tudi z \u017elico. \u017dlico napolnimo do tri \u010detrt in jo polo\u017eimo na spodnjo ustnico. z lahnim dvigovanjem \u017elice, da teko\u010dina ste\u010de v usta, olaj\u0161amo normalno po\u017eiranje. Hranjenje bolnikov poteka v jedilnici, bolni\u0161ki sobi ali v postelji. Okolje, oprema, vzdu\u0161je, socialni kontakt delujejo zelo vzpodbudno. Motijo pa neprijetne vonjave, hrup, neudobnost. Na\u010din pomo\u010di pri hranjenju prilagodimo bolniku. Pri uporabi pripomo\u010dkov in tudi samem hranjenju moramo upo\u0161tevati njegovo dostojanstvo. Vedno varovancem namestimo slin\u010dek, s tem ga za\u0161\u010ditimo, da se ne popacka. Priprava na hranjenje je individualna. Razen na\u0161tetih splo\u0161nih pogojev je treba pomisliti \u0161e na pripravo pri posameznem varovancu ( individualen pristop).<\/p>\n
<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/p>\n
Po\u017eiranje je za normalne ljudi avtomatizem, tako da se tega sploh ne zavedamo. Po\u017eiranje se za\u010dne z pripravo ali \u017eve\u010denjem. Hrano razgrizemo in prepojimo s slino. Nato hrano s pomo\u010djo jezika pomikamo nazaj do \u017erela. Do tega trenutka \u0161e lahko vplivamo na po\u017eiranje. Izzvan je po\u017eiralni refleks in dihanje je prekinjeno. Zaradi za\u0161\u010dite dihalnih poti se spusti poklopec- epiglotis. Tako lahko pre\u017eve\u010dena hrana brez te\u017eav zdrsne v po\u017eiralnik. Na koncu kr\u010denje mi\u0161ic po\u017eiralnika pomika hrano do \u017eelodca. Motnje po\u017eiranja lahko nastopijo pri vseh na\u0161tetih fazah, tako postaneta hranjenje in pitje problemati\u010dna za varovanca in njegovo okolico. Na motnje po\u017eiranja opozarjajo naslednji znaki: mo\u010dno slinjenje, hrana, ki zastaja v ustih ali izteka iz njih, posebni zvoki pri po\u017eiranju, naporno po\u017eiranje, ka\u0161elj ali du\u0161enje. Pri motnjah po\u017eiranja za\u010dnemo hraniti vedno z gosto hrano. Pitje je ote\u017eeno, zato teko\u010dino dovajamo po vstavljeni sondi.<\/p>\n
Najve\u010dja nevarnost pri motnjah po\u017eiranja, ki lahko ogrozi varovanca je aspiracija. Pri tem hrana zaide v sapnik namesto v po\u017eiralnik. Hrana in pija\u010da, ki se zaleti, povzro\u010di ka\u0161ljanje in davljenje – bolnik lovi sapo. \u010ce zaide hrana ali pija\u010da v plju\u010da, lahko to povzro\u010di aspiracijsko plju\u010dnico. Kljub temu, da smo zelo pazljivi lahko pride do teh nev\u0161e\u010dnosti. Pomagamo si lahko z udarcem po hrbtu med lopaticami.<\/p>\n
Varovanci se lahko hranijo sami, z na\u0161o pomo\u010djo, s pomo\u010djo sond ali infuzij.<\/p>\n
Nepomi\u010dnega varovanca, ki se lahko giblje v postelji namestimo v udoben sede\u010di polo\u017eaj in ga vzpodbudimo, da je sam ali pa se ponovno navaja na samostojnost. Polo\u017eaj priredimo glede na vi\u0161ino mizice in postavitve pladnja s hrano. Pri bolniku z omejenim gibanjem ugotovimo najudobnej\u0161i polo\u017eaj in pripravimo vse ustrezno za sedenje ob mizici in stolu, invalidskem vozi\u010dku ali postelji. Varovanci, ki imajo dalj \u010dasa omejeno gibanje so navadno \u017ee ve\u0161\u010di dolo\u010denih prijemov za obvladovanje dolo\u010denih funkcij. Potrebno jim je na\u010drtovati pomo\u010d, ker se tako po\u010dutijo bolj varne.<\/p>\n
Poznamo \u0161e ENTERALNO hranjenje ali hranjenje po sondi ( nazogastri\u010dna sonda, gastrostoma, jejunostoma) v prebavni trakt. PARENTERALNO hranjenje- infuzija mimo prebavnega trakta, kadar obstaja potreba po dalj\u0161em hranjenju ( umetnem) izvajamo enteralno hranjenje, ker je tak\u0161en na\u010din bli\u017eje normalnemu u\u017eivanju hrane. Tako ohranjajo fiziolo\u0161ko sposobnost organizma ( prebava, reasorbcija). S tem prepre\u010dimo atrofijo ( tanj\u0161anje) \u010drevesne sluznice. Umetno hranjenje pride v po\u0161tev vedno takrat, kadar bolnik no\u010de jest, ne more ali ne sme sam jesti. Varovanec ne more jesti, kadar je moteno po\u017eiranje in \u017eve\u010denje zaradi bolezni ( insult- mo\u017eganska kap, stenoze-zo\u017eitve in po\u0161kodbe zgornje prebavne poti. Pri motnjah zavesti in du\u0161evnih motnjah. Bolnik ne sme jesti pri operacijah v ustih, na grlu, po\u017eiralniku, \u017eelodcu in \u010drevesju. Varovanec no\u010de jesti pri psihi\u010dnih motnjah.<\/p>\n
Indikacijo za hranjenje po sondi odredi zdravnik. Zdravnik uvede sondo v prebavno cev med operativnim posegom ( gastrostoma, jejunostoma, ileostoma) sondo pa uvede v \u017eelodec tudi za to usposobljena medicinska sestra.<\/p>\n
<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Kriti\u010dno mnenje<\/p>\n
Na praksi sem se prvi\u010d sre\u010dala z osebami, ki imajo motnje v razvoju. Na za\u010detku me je bilo strah, kako poteka delo, da nimam dovolj predznanja in izku\u0161en za delo s takimi pacienti. Na koncu sem ugotovila, da delo z njimi ni tako zelo zahtevno, ko spozna\u0161 na kak\u0161en na\u010din pomaga\u0161 posamezniku. Najbolj me je presenetilo to, da tehnika hranjenja tako zelo pomembna. To sem ugotovila pri hranjenju Ajle. Pri hranjenju od spredaj mi je izmikala roko in ni hotela sodelovati. Ko pa sem se presedla za njo in ji podlo\u017eila komolec, (da je bil v pravilnem polo\u017eaju za hranjenje) je sama prijela \u017elico in jo z mojo pomo\u010djo nesla v usta. \u00a0Zato sem mnenja, da je zelo pomembna vztrajnost, volja in strmenje k \u010dim bolj\u0161em stanju varovancev. Najbolj pa je pomembno spodbujanje, da kolikor je mogo\u010de postorijo sami. V\u0161e\u010d mi je bilo, da se sestre veliko pogovarjajo in posvetujejo med sabo, saj je delo tako la\u017eje in se s tem izbolj\u0161a kvaliteta dela.<\/p>\n
<\/p>\n
Literatura:<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Ve\u010derko Pernat S, Zdravstvena nega 3. Zalo\u017eba Pivec; Maribor: 2004: 58-70.<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Le\u0161er, I. Du\u0161evna motnja. Dostopno na: (http:\/\/www.psihiater-leser.com, pridobljeno 18.3.2013)<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opazovanje postopkov hranjenja na CUDV.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Du\u0161evna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne razli\u010dne kombinacije bolezensko spremenjenega mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja, zaznavanja, motenega obna\u0161anja (vedenja), in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Zaradi teh simptomov je oseba prizadeta, njegovo funkcioniranje je slab\u0161e in manj u\u010dinkovito re\u0161uje vsakdanje probleme. Drugi izrazi za du\u0161evne motnje so: du\u0161evne bolezni, psihiatri\u010dne motnje, mentalne motnje itd. Izraz … Preberi ve\u010d o Na\u010dini hranjenja pri bolnikih z motnjami v du\u0161evnem razvoju<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4133,3326,3803,4134,1044],"class_list":["post-11782","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-dusevni-razvoj","tag-hranjenje","tag-ids","tag-motnje-v-dusevnem-razvoju","tag-prehranjevanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11782","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11782"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11782\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11793,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11782\/revisions\/11793"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11782"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11782"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11782"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}