400 let \u2013 visoko\u0161olski \u0161tudij<\/p>\n
Univerza v Ljubljani: 1920<\/p>\n
1. predavanje filozofije: Maribor<\/p>\n
UNIVERZA \u2013 vesoljnost, univerzalnost<\/p>\n
Universitas \u2013 skupnost \u00e0 univerzalni pojem\/koncept<\/p>\n
Nastanek univerze v 11 \u2013 12. Stoletju, samostanske lekarne<\/p>\n
Od Grkov izhaja univerzalnost pojmov<\/p>\n
<\/p>\n
POJEM ETIKA (ETHOS)<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Pomeni navado, obi\u010daj, stil \u017eivljenja.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Pomeni naravnanost na dobro.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Postala je temeljna filozofska veda, naravnana k razlikovanju med dobrim in slabim.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Je temeljna filozoska veda, naravnana na dobro.<\/p>\n
<\/p>\n
MORALA (MOS, MORIS)<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Mravi\/morala (star slovenski izraz)<\/p>\n
\u00d8\u00a0 V praski je postala aplikativna veda temeljne etike v dru\u017ebo.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Morala = aplikativna veda<\/p>\n
<\/p>\n
DEONTOLOGIJA (DEONTON)<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Dol\u017enostna etika.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Veda o poklicni dol\u017enosti ali poklicna etika.<\/p>\n
\u00d8\u00a0 Aplikativnost temeljnih norm v poklicno etiko.<\/p>\n
<\/p>\n
Temeljna etika mora biti minimalisti\u010dna.<\/p>\n
Morala in etika = RELATIVIZEM (ni\u010d ni absolutnega)<\/p>\n
Fundamentalizem (vse je temeljno, ni razlike med temeljnim in aplikativnim.<\/p>\n
<\/p>\n
RAZLIKA MED ETIKO, MORALO IN DEONTOLOGIJO!<\/p>\n
Etika = poklicna in profesionalna<\/p>\n
Morala = aplikativna<\/p>\n
Deontologija = poklicna etika<\/p>\n
METODE<\/p>\n
I.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 POMO\u017dNE<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Etnografska (narodopisna metoda), opisuje kak\u0161ne so navade<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sociolo\u0161ka (sociolo\u0161ke raziskave) \u00df korekcija!<\/p>\n
c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zgodovinska (mi smo pod vplivom neke ideologije, ideologije napredka\/progresizma) npr: ameri\u0161ki znanstveniki ukradejo raziskave Nemcem. Ustaviti se mora v imenu vrednote ETIKE!<\/p>\n
<\/p>\n
II.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PRAVE<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ontolo\u0161ka; onton; logija: veda o BITI, o bivanju, \u017eivljenju.<\/p>\n
Bistvo = \u010cLOVEK, v polnosti biti \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 biti \u2013 jo \u2013 \u010dude\u017e \u017eivljenja<\/p>\n
Kaj \u2013 stvo<\/p>\n
TRI NA\u010cELA<\/p>\n
A.\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek, postani kar si<\/p>\n
B.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Biti, \u017eiveti, pusti biti (\u017eiveti v polnosti), aktivno omogo\u010diti biti<\/p>\n
C.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prehod od onti\u010dnosti v ontolo\u0161kost, onti\u010dnost<\/p>\n
<\/p>\n
BITI \u2013 ONTOlo\u0161kost \u00e0 biti, veda, znanost, zavest<\/p>\n
ONTOLO\u0160KOST\u00e0 zavest o \u017eivljenju, brezglavo \u017eivljenje<\/p>\n
ONTI\u010cNOST\u00e0 individualno razmi\u0161ljanje<\/p>\n
<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Femenolo\u0161ka<\/p>\n
A.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Konkretnost<\/p>\n
B.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 K stvari (\u010dloveku)<\/p>\n
C.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Korelacija<\/p>\n
Relacija \u2013 razmerje, odnos; ko \u2013 so \/ soodnos<\/p>\n
Korelacija: sorazmerje<\/p>\n
Redukcija na bistvo (eidos) ajdos \u2013 da povem bistvo<\/p>\n
Fenomenologija: veda o pojavu, zavest o pojavu \u010dloveka.<\/p>\n
<\/p>\n
PRAVA ETI\u010cNA METODOLOGIJA SE ZANIMA ZA KONKRETNEGA \u010cLOVEKA IN NE ZA IDEALNEGA!
\nIdeologija: \u010de vso resni\u010dnost razlagamo preko ene same ideje.<\/p>\n
<\/p>\n
Psihologija: znanost o du\u0161i, duhovnem \u017eivljenju. Vsaka znanost se lahko sprevr\u017ee v ideologijo, ko razglasi nek ekskluzivizem.<\/p>\n
Ideologija napredka = progresizem<\/p>\n
<\/p>\n
OSEBA<\/p>\n
<\/p>\n
Po 2. Svetovni vojni Nurnber\u0161ki proces postane pravni pojem.<\/p>\n
I.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 STARI GRKI: opredelijo osebo na 4 vloge: prosopon (lat. Persona)<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MASKA (v gledali\u0161\u010du): tu so igrali samo mo\u0161ki. Teater je bil sakralen prostor, maska je mo\u0161kega identificirala v vlogi<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VLOGA v teatru.<\/p>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NOSITELJ VLOGE<\/p>\n
4\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PERSONA CIVITA (dr\u017eavna oseba).<\/p>\n
<\/p>\n
II.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0GR\u0160KI O\u010cETJE\/PATRI: 3. Stoletje, to so bili kr\u0161\u010danski misleci. Biblija: 1. Kultura \u2013 judovstvo (stara zaveza) \u2013 pojem izvoljenosti, 2. Kultura: gr\u0161ka.<\/p>\n
<\/p>\n
III.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SODOBNI PERSONALISTI: so nastopili proti Dekartesu.<\/p>\n
Anti-kartezianizem: proti Dekartesu<\/p>\n
Dekart je u\u010dil, da ima \u010dlovek dve substanci. Vsaka telesna substanca je omejena.<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RES COGITAN \u2013 misle\u010da stvar<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RES EXTENSA \u2013 razprostirajo\u010da stvar} ENOVITA SUBSTANCA<\/p>\n
<\/p>\n
I.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PROSOPON: za\u010dela veljati za tiste, ki igrajo vloge v dru\u017ebi nasploh.<\/p>\n
A PROSOPON \u2013 tisti, ki v dru\u017ebi nima vloge.<\/p>\n
V nekem totalitarnem re\u017eimu spo\u0161tujemo samo tisto vlogo, ki jo \u010dlovek igra. Problem, \u010de dostojanstvo neke osebe zreduciramo na vlogo – \u00a0POZITIVNO \/ NEGATIVNO!<\/p>\n
II.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. Stoletje: judje uvedli monogamijo (vsak Jud ima lahko samo eno \u017eeno). Izvoljeno ljudstvo! Vsaka oseba je izvoljena, zato lo\u010ditev NI dovoljena, izvoljenost ostane.<\/p>\n
Zaveza \/ aliansa \u2013 unilateralno, dr\u017ei lahko tudi z ene strani.<\/p>\n
Sub \u2013 stanca (inteligentna in svobodna)<\/p>\n
Hypo \u2013 staza: pod \u2013 stat<\/p>\n
Gr\u0161ka filozofija: Ni potrebno igrati neke vloge, vendar stojim na lastnem temelju, utemeljitev prihaja od mene samega in ne potrebujem nikakr\u0161ne vloge!
\n5. stoletje: Boecius (Boecis) je dodal relacijo oziroma odnos.<\/p>\n
Aksidentalije \u2013 nesre\u010de; relacija ni bila bistvena.<\/p>\n
Relacija ali odnos? Pripadnost z drugo hipostazo \/ osebo.<\/p>\n
<\/p>\n
III.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1. Na\u010delo: ENOVITA SUBSTANCA: na \u010dloveka za\u010dnejo gledati holisti\u010dno \/ celovito. Gledajo telo in du\u0161o posameznika, kar je zelo pomembno.<\/p>\n
IV.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 2. Na\u010delo: posameznik je PSIHOFIZI\u010cNA SUBSTANCA.<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posameznik + relacija = OSEBA<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Psihofizi\u010dno relacijsko bitje = OSEBA<\/p>\n
V.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 3. Na\u010delo: ODNOSI: oseba je substanca v vseh odnosih.<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos = DRU\u017dINSKI (oseba \u017eivi z nami v dru\u017einskem odnosu)<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos = SKUPNOST (krajevna, verska, eti\u010dna)<\/p>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odnos = KULTURA \/ NAROD<\/p>\n
VI.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 4. Na\u010delo: ISKANJE : liberalni individualizem<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Liberalizem je spro\u017eil<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Individualizem:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rase (nacizem)<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stanu (fa\u0161izem)<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razreda (narkcizem)<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skupnostna \/ komunitarna dru\u017eba (Sovjestska zveza)<\/p>\n
VII.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 5. Na\u010delo: Prehod iz nacionalne dr\u017eave v skupnost dr\u017eav (separacija od Jugoslavije do samostojnosti posameznih dr\u017eav)<\/p>\n
VPRA\u0160ANJE PROSOPON \u2013 MASKA \u2013 OSEBA PO DR. NIETSCHE<\/p>\n
<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 OSEBA KOT MNO\u0160TVO<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mask, vlog \u00e0 vsaka beseda = MASKA, ki lahko odkrije ali zakrije<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsaka globoka du\u0161a potrebuje MASKO<\/p>\n
c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nietzsce pravi, da je MOLK beseda ali maska<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KOMPLEKSNOST \u010cLOVE\u0160KE OSEBE \/ VE\u010cPLASTNOST<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za vsako masko se skriva druga maska.<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017divljenje je tisto, ki se udejanji in igramo po njem \u010dimve\u010d vlog ( ve\u010dplastnost, ve\u010ddimenzionalnost)<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ISKANJE IDENTITETE<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nietzce nam pove, da je osebnost kompleksa in ne moremo igrati samo ene vloge, igramo ve\u010d vlog, katere si izberemo sami.<\/p>\n
SKLEP: SAMOURESNI\u010cITEV OSEBE \/ AVTOKREACIJA<\/p>\n
<\/p>\n
SAMOURESNI\u010cITEV: vsako vlogo igramo na svoj na\u010din, poka\u017eemo svoj \u00bbjazz\u00ab. Kreirati moramo sebe, svojo vlogo moramo nenehno izpopolnjevati.<\/p>\n
<\/p>\n
GR\u0160KA ETIKA<\/p>\n
Sokrat, Platon, Aristotel<\/p>\n
SOKRAT \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0UVOD: resnica \u00e0 MISEL \u00e0 BESEDA<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SOCRATES\u00a0 nasprotnik Sofistom<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Resnica obstaja<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Resnico i\u0161\u010demo (metodi\u010dni dom)<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pot do resnice<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Babi\u0161ka (mejevti\u010dna) metoda: (\u010dlovek sam pride do resnice, ugotovitve)<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ironi\u010dna metoda: \u00bbVi ste svetovni fenomen, ker toliko spijete!\u00ab IRONIJA!<\/p>\n
SKLEP: RESNICA JE DOBRO!<\/p>\n
Nasprotniki Sofistom (\u0161arlatanom), kateri so zelo nevarni. Sofisti so menili, da resnice NI.<\/p>\n
Resnico moramo MISLITI, ta povezava = ETI\u010cNA.<\/p>\n
RESNICA \u00e0 eti\u010dna misel \u00e0 eti\u010dnost (beseda)<\/p>\n
<\/p>\n
Logos (beseda) \u00e0 misel<\/p>\n
Vsak \u010dlovek je ZOONLOGIKON (\u017eivo bitje), ki misli in govori.<\/p>\n
Zdravja NI brez \u010dustvenega izkustva. Simptomi niso resnica, mi moramo sami priti do resnice!<\/p>\n
<\/p>\n
PLATON<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DIA-LOGI: dramati\u010dno besedilo \u00e0 eti\u010dne zahteve so sad dialoga<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pravi\u010dnost je znotraj telesa, du\u0161e, duha in se odvija znotraj dialogov\/pogovorov.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dialogi\/medosebni odnosi: vzpostavimo harmonijo v sporazumevanju z drugimi.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KO RAZLAGAMO PLATONA, RAZLAGAMO SVOJ POGLED NA SVET!<\/p>\n
d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je modro? Znanje o sebi ne moremo dose\u010di na intelektualen na\u010din, samo na medosebnem odnosu.<\/p>\n
e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dia \u2013 preko (od ene to\u010dke do druge)<\/p>\n
f.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pou\u010duje ustno preko dialoga. Vsa zahodna misel je razlaga Platona.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MITI:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Votlina: absolutne resnice NE VIDIMO.<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Votlina\u00e0 lepota, harmonija, lepota \u017eivljenja v skladu s seboj in drugimi<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmaj (7 glavi zmaj)<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce se bojujem zoper glavami, ne bom nikogar premagal. 7 glavi zmaj v obliki \u010dlove\u0161kih organov. Treba jih je nahranit, pomirit, da so mirni in da \u017eivijo v skladu z nami samimi in v skladu z kozmosom.<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Harmonija in lepota vodita k resnici in dobremu!<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DR\u017dAVA = POLITEJA (\u00bbnomoi\u00ab) MESTO<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovek \u017eivi v harmoniji s seboj. To mesto je v sozvo\u010dju s kozmosom. Lepa simfonija \/ sozvo\u010dje.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Arhitektura naj bi odsevala kozmos (kako se svetloba skozi okna v cerkvi sre\u010da na skupni to\u010dki)<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Platon pi\u0161e \u0161e v rimah.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZAKONI: Platon napi\u0161e novo knjigo \u00bbNOMOI\u00ab in ustvari nove zakone. Miselno dose\u017ee zrelost. Platon pravi, da modreci ustvarijo :<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zakonodajno oblast: najbolj modri naj pi\u0161ejo zakone<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Izvr\u0161ilno\/vladajo\u010do oblast: najbolj sposobni<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sodno oblast: najbolj po\u0161teni<\/p>\n
<\/p>\n
DANES: Te oblasti so med seboj povezane. Danes izvr\u0161ilna oblast deluje na podlagi zakonov. Poslanci niso samostojni, saj morajo upo\u0161tevati zakone.<\/p>\n
Danes zakonodajna oblast izbira sodno oblast. Po\u0161tenost pri Platonu je bilo INTELEKTUALNO PO\u0160TENJE. Temelj pravi\u010dnosti: to je resnica, to je dobro.<\/p>\n
<\/p>\n
SKLEP: VE\u010cNOST PLATONA! = PRAVI\u010cNOST=RESNICA = DOBRO
\nKAK\u0160NA JE LEPOTA PO PLATONU?<\/p>\n
Da moramo biti v harmoniji in v skladu s samim seboj. Harmonija = ravnovesje.<\/p>\n
Moda= v neskladju z harmonijo.<\/p>\n
<\/p>\n
TRIJE STANOVI<\/p>\n
a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 AGRIKULTURNIKI (obrtniki, kmetje, rokodelci) danes gospodarstveniki<\/p>\n
b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VOJA\u0160KI, danes organi pregona<\/p>\n
c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MODRECI \/ FILOZOFI (danes intelektualci)<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So najbli\u017eje idejam, resnici. Modrec je moral biti pred tem agrikulturnik in vojak, da je pri\u0161el do modrosti.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Med temi modreci izberemo 10 filozofov, ki naj vodijo dr\u017eavo (imajo oblast v svojih rokah).<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 STOPNJEVANJE: strasti\u00e0emocije\u00e0razum\u00e0um\u00e0duhovna \u010dista ljubezen<\/p>\n
<\/p>\n
Platon je izoblikoval javno-\u0161olski sistem. Platon govori o tem, kako naj vzgajamo otroke, spodbuja nas k pripovedovanju zgodb, mitov, da v njih vzpodbudimo eti\u010dnost.<\/p>\n
Star\u0161i otroke u\u010dijo, vzgajajo, vzpostavljajo red in odgovornost, da skrbijo za svoje zdravje. U\u010dimo jih spretnosti, ve\u0161\u010din, da vzpostavijo harmonijo med du\u0161o in telesom (\u0161port).<\/p>\n
<\/p>\n
ARISTOTEL \/ ARISTOTELES<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 SISTEMI ARISTOTLA\u00e0 zoonlogikon (animal rationale) \u017eivo bitje<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aristotel je znal sistematizirat. Znotraj prijateljstva je resnica.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Logikon ni samo pameten, ampak tudi GOVORE\u010c.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mo\u017enost – dejanskost<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 CILJNA ETIKA \/ TELEOLO\u0160KA ETIKA<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Telos = CILJ, ciljna etika, nauk o cilju<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cilj = DOBRO (je govoriti, misliti, priti do resnice) \u00e0 SRE\u010cNOST!<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cilj (ciljna etika) Aristotla je SRE\u010cNOST!<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VRLINE NA POTI SRE\u010cNOSTI:<\/p>\n
Temelj po ARISTOTLU: \u0160TIRI GLAVNE KREPOSTI:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PRAVI\u010cNOST: temeljna krepost<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RAZUMNOST: prava mera<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 POGUMNOST<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZMERNOST: prava mera<\/p>\n
Te \u0161tiri vrline morajo biti skupaj v ravnovesju.<\/p>\n
PRIJATELJSTVO JE TAKRAT, kadar imamo vse \u0161tiri vrline skupaj.<\/p>\n
<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VAJA V VRLINAH<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Metoda srednje poti<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Optimalne sredine med dvema skrajnostima.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vsaka stvar ima svojo mejo.<\/p>\n
d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00bbVsaka vrlina se lahko spridi, sprevr\u017ee.\u00ab<\/p>\n
e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ravnovesje NI optimalna sredina, zato ga moramo vzdr\u017eevat.<\/p>\n
f.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cilj mora biti VEDNO DOBRO!<\/p>\n
g.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri tem je pomembna vaja, da pridemo do izku\u0161enj.<\/p>\n
h.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ena vrlina vsebuje prej\u0161nje vrline.<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najvi\u0161ja krepost je SRE\u010cNOST.<\/p>\n
<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DRU\u017dBENA ETIKA:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Loon \u2013 logitas \u2013 govore\u010de bitje<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zoon ; politicon \u2013 dru\u017ebena osebnost<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Medosebno prijateljstvo zdru\u017eimo v POLIS<\/p>\n
1.Harmoni\u010dna \/ zdrava dru\u017eba: vse v najve\u010djem ravnovesju<\/p>\n
2.Ureditev, ki je uravnote\u017eena:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Problem, \u010de je dru\u017eba monarhija (kralj), \u010de ima en \u010dlovek vse oblasti v svojih rokah, lahko vodi v TIRANIJO<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Demokracija: nekdo, ki ima ve\u010djo odgovornost, kar lahko vodi v ANARHIJO (Poljska). \u010ciste demokracije ni, vedno je nekdo bolj odgovoren kot drugi.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zmerna aristokracija \u00e0 OLIGARHIJA<\/p>\n
d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aristotel pravi: prihodnost dru\u017ebe bo pravi\u010dna, \u010de bo vladala zmerna demokracija (srednji razred).<\/p>\n
3.POLIS \u2013 srednje velika dru\u017eba<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primerjava s srednje veliko bolnico<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tujci morajo biti v polisu, \u010drpati moramo ideje od drugod, tuji strokovnjaki so dobrodo\u0161li.<\/p>\n
4.LUKA\/PRISTANI\u0160\u010cE: stik s svetom, ne sme biti zaprto.<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017ee v Antiki postavili temelj javnega zdravstva.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Peter Veliki \u2013 slavni u\u010denec Aristotla.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aleksandrijke \u2013 dojilje in vzgojiteljice.<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZDRAVSTVENA ETIKA V LU\u010cI ARISTOTLA<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 PO Aristotlu je potrebno lo\u010diti moralne in intelektualne vrline. Te vrline postanejo povezane, vodijo nas do nekega spoznanja.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V zdravstvu: ni dovolj da pacienta samo informiram, ampak da skupaj ugotovimo, da je cilj sre\u010da, vrlina zdravja pa vodi k sre\u010dnosti.<\/p>\n
<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Cilj Aristotlove etike?<\/p>\n
\u010clovek \u2026. = CILJ \u00e0 DOBRO \u00e0 SRE\u010cNOST<\/p>\n
MORALNE VRLINE so srednja pot na poti k cilju
\nNasprotja:<\/p>\n
Velikodu\u0161nost \/ razsipnost \/ \u0161krtost<\/p>\n
Ugodje = hedonisti\u010dna etika<\/p>\n
Uporabnost = utilitaristi\u010dna etika<\/p>\n
Prijateljstvo = vrlina<\/p>\n
<\/p>\n
Morala je pomenila du\u0161evno zdravje, du\u0161evno ravnovesje.<\/p>\n
\u010clovekove MORALNE vrline \u00e0 SRE\u010cNOST\u00a0 \/ DOBRO<\/p>\n
\u010clovekove INTELEKTUALNE vrline \u00e0 RESNICA<\/p>\n
<\/p>\n
TRI STOPNJE PRIJATELJSTVA<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 IZ KORISTI (prodajalka v trgovini, ki strankam prodaja obla\u010dila \u00e0 zaslu\u017eek!)<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Korektno prijateljstvo poslovne\u017eev (poslovna korektnost) npr: nekdo prodaja telefon, in pove, da malo po\u010dakajte z nakupom, saj kmalu pride v prodajo nov telefon, ki je bolj\u0161i in po ni\u017eji ceni) \u00e0 po\u0161ten prodajalec<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 LJUBEZEN: FANT \/ DEKLE:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ljubezen iz ugodja. Problem pri Aristotlu je, da vidi pri odnosu fant\/ dekle le ljubezen iz ugodja in ni\u010d ve\u010d kot to.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 NAJVI\u0160JE PRIJATELJSTVO:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prijateljstvo samo prijateljstvo iz \u010diste velikodu\u0161nosti.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Aristotel je iz tega prijateljstva IZKLJU\u010cIL \u017dENSKE, zaradi \u010dustev, saj jih po mnenju Aristotla ne znamo uravnote\u017eit.<\/p>\n
Poklic zdravstvenega osebja se pokriva z vsemi stopnjami prijateljstva:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Denar \u00e0 zaslu\u017eek<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ugodje \u00e0 s tem ko ugajamo pacientu, na nek na\u010din ugajamo tudi sebi. Pacient se nam smili, do njega \u010dutimo neko dol\u017enost, kar vodi v<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najvi\u0161je prijateljstvo: \u010dista velikodu\u0161nost MS do pacienta. Na nek na\u010din je to dol\u017enost, s tem ko se trudimo, ugajamo pacientom.<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Paliativna dol\u017enost: \u010dista dare\u017eljivost, prisotnost neke osebe, ki drugemu stoji ob strani \/\u010dlovek \u010dloveku\/<\/p>\n
<\/p>\n
STOIKI (STOA)<\/p>\n
Stoiki, za Aleksandrom Velikim, 1. Stoletje pred na\u0161im \u0161tetjem.<\/p>\n
Stoa \u2013 ve\u017ea, hodnik v anti\u010dni Gr\u010diji<\/p>\n
<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 VPLIV GNOZE IN PERZIJSKEGA DUALIZMA<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gnosti\u010dno = spoznanje<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gnoza je u\u010dila, da imam nek na\u010din meditacija, s katero pridem do vsebine.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gnoza = POT\u00a0\u00a0 metoda = VSEBINA<\/p>\n
d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gnosticizem obstaja pri alternativni medicini (npr. zdravo prehranjevanje prepre\u010duje raka)<\/p>\n
e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DIAGNOZA = vsebinska, z vsebino lahko pozdravi\u0161 bolezen<\/p>\n
f.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 METODA \u2013 z njo pride\u0161 do zdravja (metoda zdravega dihanja).<\/p>\n
g.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravje je ravnovesje med du\u0161o in telesom.<\/p>\n
h.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gnoza je spoznanje, tehnika, da pridem do sre\u010de.<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stoiki so obravnavali perzijski dualizem, gre za dvojnost dobrega in slabega.<\/p>\n
j.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dobro = duh\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slabo = materia ali telo<\/p>\n
k.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 STOICIZEM (anesteziologi pri narkozi); narkotiki povzro\u010dijo odsotnost \u010dutnega \u017eiv\u010devja<\/p>\n
l.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Preko meditacije, duhovne\u00a0 discipline, sebe opazujem od zunaj.<\/p>\n
m.\u00a0\u00a0\u00a0 Stoi\u010dne meditacije: neob\u010dutljivost za bole\u010dino in neob\u010dutljivost za vse.<\/p>\n
n.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cE PO NI\u010cEMER NE HREPENIM, \u017dELIM, NE TRPIM!<\/p>\n
o.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stoik samo ugotavlja od zunaj, objektivno! Ideal brez \u010dustev. S pacientom ne smemo trpeti absolutne empatije.<\/p>\n
p.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Opazovanje od zunaj, stoi\u010dnost (zdrava meja). UNIFORMA = distanca pri medosebnem odnosu.<\/p>\n
q.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stoiki NE \u010cUSTVUJEJO.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DU\u0160A SVETA<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neka misel o svetu, s katerim se moramo zdru\u017eit. Stoiki so zanikali spolne odnose!<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tudi spolni odnos mora biti uravnan.<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kr\u0161anstvo je nastalo iz judovstva.<\/p>\n
d.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stoi\u010dni nauk se danes uveljavlja preko budizma.<\/p>\n
e.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DIETE \u2013 duhovnosti, ki se me\u0161ajo s stoicizmom.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ETI\u010cNI IDEAL<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kadar sem na vi\u0161ku svobode, se iz \u010diste duhovne dare\u017eljivosti sklanjam k pomo\u010di drugim.<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nekateri so delali samomor zaradi:<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ciste svobode, da sem brez telesa<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ko sem na vi\u0161ku duha, sem na vi\u0161ku \u010diste dobrote, \u010diste dare\u017eljivosti.<\/p>\n
<\/p>\n
ARISTOTEL IN SREDNJI VEK<\/p>\n
<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 AVGU\u0160TIN je bil srednjeve\u0161ki Platon, rojen v Tuniziji. Bil je pravnik, ki je vso anti\u010dno kulturo ponesel v srednji vek.<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kulturna sredi\u0161\u010da (katedrale, \u0161ole), kjer so imeli rokopise o zdravilstvu.<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hildelgarda, zdravili\u0161\u010darka, ki je iz rastlin izdelovala sirupe in teko\u010dine za zdravljenje bolezni.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UNIVERZE, nastale v 11. Stoletju, in pomenijo skupnost ter vesoljnost. Srednjeve\u0161ka univerza se je delila na 3 UNIVERZE:<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KR\u0160ANSKA: TOMA\u017d AKVINSKI (kr\u0161\u010danski Aristotel)= imela dve fakulteti:<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Filozofska fakulteta je bila avtonomna (avtonomija razuma)<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Avtonomija razuma: naravni moralni zakon (uma)<\/p>\n
iii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Teolo\u0161ka<\/p>\n
2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MUSLIMANSKA (teolo\u0161ka) AVEROS \u00e0\u00a0 usmerjena v zdravilstvo, zato je bila mo\u010dnej\u0161a od ostalih dveh fakultet<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Njihova teologija je KORAN<\/p>\n
3\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 JUDOVSKA (teolo\u0161ka) MAIMONID \u00e0 zdravilstvo<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdravilstvo poimenujejo tudi kot ranocelni\u0161tvo<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Njihova teologija je DISKUSIJA<\/p>\n
iii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Iz judovstva izhaja veliko znanstvenikov (pametni je tisti, ki pove ravno obratno). Komentirajo Biblijo.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RAZSVETLJENSTVO IN HUMANIZEM iz\u0161lo iz nauka Akvinca.<\/p>\n
1\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razsvetljenstvo pomeni preporod Antike.<\/p>\n
ARISTOTEL je pisal \u010disto znanost.<\/p>\n
PLATON je pisal \u010disto prozo (poezijo).
\nIMANUEL KANT<\/p>\n
<\/p>\n
V 11. Stoletju pisal svojo etiko na na\u010din, ko jezik \u0161e ni bil izoblikovan. Da razvijemo jezik potrebujemo 200 let, da lahko s tem razlagamo Artistotla. Jezik mora biti pojmovni \u2013 Gr\u0161ki.<\/p>\n
<\/p>\n
UVOD: \u017eivljenje: 18. Stoletje<\/p>\n
Kant je variiral med 3 in 7 dekleti. Pri 60 letih je pri\u010del pisati kritike (tri izdane, ena izmed njih je Kritika \u010distega uma).<\/p>\n
Etika mora biti univezalna! ZAKON ZA VSE LJUDI \u2013 UNIVERZALNOST ZAKONA.
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UNIVERZALNOST ZAKONA: 3 stopnje znanja:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prakti\u010dni um \u00e0 svobodna volja, ki vodi v razmi\u0161ljanje<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razum\u00a0\u00a0 + 10 kategorij<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cutne zaznave: prostor + \u010das<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cutne zaznave nas spodbudijo k \u010dutnemu zaznavanju. Najprej moramo \u010dutiti.<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razum je tisti, ki logi\u010dno sklepa.<\/p>\n
iii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prelomnica med razumom in prakti\u010dnim umom.<\/p>\n
iv.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cISTI UM, ki nima \u010dutnega izkustva = ETI\u010cNI UM, za katerega ni potrebno imeti \u010dutnega izkustva.<\/p>\n
v.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cutne zaznave ne vklju\u010dujejo uma.<\/p>\n
vi.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Eti\u010dni um se razvije \u017ee pri osmih letih.<\/p>\n
vii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Eti\u010dni um mora biti univerzalen zakon.<\/p>\n
<\/p>\n
Kako bi Kant definiral eti\u010dni imperativ?<\/p>\n
Definiraj tako, da bo moralni zakon za vse enak (za vse ljudi).<\/p>\n
Kako se glasi Kantov moralni zakon?<\/p>\n
Delati dobro. Univerzalen zakon, enak za vse ljudi.
\n2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MORALNI ZAKON ima 3 na\u010dela:<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 UNIVERZALEN (za vse ljudi)<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 AVTONOMEN (jaz sem zakon, vest mi pravi, da je tako) ta zakon je v meni<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HUMAN (\u010dlove\u0161ki, \u010dlovekoljuben): oseba = CILJ in NE SREDSTVO<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 KATEGORI\u010cNI IMPERATIV (VELELNIK)<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Je neizprosen, brezpogojni velelnik.<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 TRI POSTULATE<\/p>\n
a.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Svobodna volja (brez katere ni zakona)<\/p>\n
b.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neskon\u010dnost \u010dloveka (\u010dlovek je zmo\u017een prese\u010di samega sebe)<\/p>\n
c.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Obstoj najvi\u0161je dobrega (moramo predpostavljat najvi\u0161je dobro)<\/p>\n
i.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Postulat pomeni, da nekaj predpostavljam.<\/p>\n
ii.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Najvi\u0161je dobro so \u017eiva bitja.<\/p>\n
<\/p>\n
KRITIKA KANTOVEGA ZAKONA:
\n1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DIALO\u0160KO RAZMI\u0160LJANJE\/UM: o\u010ditamo mu osamljenost subjekta<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0160E TRADICIJA: ne samo formalnost zakona<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MOTIVACIJA: vzvi\u0161enost zakona, pohvala drugega)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
400 let \u2013 visoko\u0161olski \u0161tudij Univerza v Ljubljani: 1920 1. predavanje filozofije: Maribor UNIVERZA \u2013 vesoljnost, univerzalnost Universitas \u2013 skupnost \u00e0 univerzalni pojem\/koncept Nastanek univerze v 11 \u2013 12. Stoletju, samostanske lekarne Od Grkov izhaja univerzalnost pojmov POJEM ETIKA (ETHOS) \u00d8\u00a0 Pomeni navado, obi\u010daj, stil \u017eivljenja. \u00d8\u00a0 Pomeni naravnanost na dobro. \u00d8\u00a0 Postala je … Preberi ve\u010d o Etika v zdravstvu 2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[469,472,470,1929],"class_list":["post-11787","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika","tag-etika-in-filozofija","tag-etika-v-zdravstveni-negi","tag-zdravstvena-nega-etika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11787"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11787\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11791,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11787\/revisions\/11791"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}