{"id":1181,"date":"2010-02-01T11:54:08","date_gmt":"2010-02-01T10:54:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1181"},"modified":"2010-06-01T08:44:15","modified_gmt":"2010-06-01T07:44:15","slug":"uvod-v-kirurgijo-kirurgija-zapiski-iz-kirurgije-gradivo-kirurgija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/uvod-v-kirurgijo-kirurgija-zapiski-iz-kirurgije-gradivo-kirurgija\/","title":{"rendered":"Uvod v kirurgijo"},"content":{"rendered":"

\"zgodovina-kirurgije\"<\/strong>Beseda kirurgija izhaja iz gr\u0161\u010dine in latin\u0161\u010dine, v sloven\u0161\u010dini pa pomeni \u00bbro\u010dno delo\u00ab<\/strong><\/p>\n

Hamurabijev zakonik,<\/em> 1790 pr.n.\u0161t.<\/p>\n

\u010ce zdravnik naredi veliko incizijo in te ob tem zdravi in pozdravi,\u00a0 ti odpre tumor ali ti ohrani oko mora dobiti 10 \u0161ekelov. \u010ce gre za druge vrste zdravljenja in je to gospod, naj dobi 5 \u0161ekelov, \u010de je bil to su\u017eenj, mu njegov lastnik izpla\u010da 2 \u0161ekela. \u010ce pacient umre in je bil to gospod, se kirurgu odse\u010de roka; \u010de umre su\u017eenj, mora kirurg lastniku zamenjati su\u017enja.<\/p>\n

ZGODOVINA<\/strong>
\nMezopotamija: Urlugaledin, 4000 pr.n.\u0161t.; je \u017ee imel svoj grb z dvema skalpeloma<\/p>\n

<\/p>\n

Egipt: <\/strong> – tempelj Memphis<\/p>\n

– ebers papirus<\/em> \u2013 zvitki, v katerih so \u017ee vpisane drena\u017ee<\/p>\n

Rim:<\/strong> – Cornelio Celso, 25-50 n.\u0161t.; imel in uporabljal je \u017ee 50 in\u0161trumentov ter<\/p>\n

mav\u010dil zlome<\/p>\n

– Galen: opi\u0161e parezo gol\u0161e in pa nosne polipe<\/p>\n

Indija:<\/strong> – Susruta Samhita, 8.st.pr.n.\u0161t.:<\/em> repozicija zloma, \u0161ivanje ran,<\/p>\n

kavterizacija ( vro\u010d \u017eig ) fistul, drena\u017ea. \u0160ivali so s termiti tako, da so<\/p>\n

stisnili rob rane skupaj in ko je termit s kle\u0161\u010dami zagrabil, so mu odvili<\/p>\n

glavo, kle\u0161\u010de pa so dr\u017eale \u0161e naprej.<\/p>\n

Predkolumbova Amerika:<\/strong> Azteki in Inki;<\/em> izvajali so trepanacije \u2013 odpiranje<\/p>\n

lobanje v verske in duhovne namene. Aktualni so bili \u017ee hemeroidi ter<\/p>\n

operacije o\u010di.<\/p>\n

– Teomiquetzan<\/em> je naravnaval kosti; uporabljali so koko, oxitocisos in pa<\/p>\n

kurare \u2013zelo mo\u010den strup iz \u017eab, ki vpliva na dihalni sistem. V\u010dasih so<\/p>\n

ga uporabljali Indijanci za strupene pu\u0161\u010dice, sedaj pa se uporablja v<\/p>\n

anesteziji, da pacient neha dihati in se ga lahko intubira<\/p>\n

Srednji vek:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncil v Clermont,<\/em> 1130:<\/em> prepove \u0161tudij vsem duhovnikom<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koncil v Letran,<\/em> 1215:<\/em> lo\u010diti kirurge in interniste<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zdru\u017eenje kirurgov v Londonu, 1368:<\/em> opravljali so male posege kot so odstranjevanje bradavic ter oskrba abscesov ter prizadevanje, da bi kirurge lo\u010dili od brivcev<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ambroise Pare, 1510-1590<\/em> dolo\u010di 5 funkcij kirurgije:<\/p>\n

: odstraniti odve\u010dne stvari ( potreboval je 18 sek za amputacijo )<\/p>\n

: povrniti, kar je bilo izpahnjeno<\/p>\n

: lo\u010di, kar je zra\u0161\u010deno<\/p>\n

: sestavi, kar je bilo razstavljeno<\/p>\n

: popravi napake<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Andres versalio<\/em> \u2013 explicator Krg v Padovi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Academiae Royale Chirurgiae<\/em> \u2013 lobotomije, ki so bile prisotne \u0161e leta 1925; \u0161li so skozi nos navzgor, da so prekinili komunikacijo med l. in d. lobusom<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kirurg Jean Luis Petit<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ludvik 14. prepove brivcem izvajati posege<\/p>\n

Stoletje kirurgov<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Semmelweis, 1846: <\/em>poisku\u0161a uvesti antisepso, vendar ga nih\u010de ne poslu\u0161a, zato pristane v nori\u0161nici<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lister, 1865:<\/em> 20 let kasneje ravno tako poisku\u0161a uvesti antisepso in tudi uspe<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pean, 1868<\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kocher, 1878<\/em> \u2013 gol\u0161a<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Billroth, 1881<\/em> \u2013 gastrektomija<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Halstead, 1890<\/em> \u2013 uvede gumijaste rokavice, ker je bila njegova ljubica instrumentarka in alergi\u010dna na neke snovi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rehn, 1896<\/em> \u2013 op. Na srcu<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Landsteiner, 1901<\/em> \u2013 sistem krvi AB0, ki izbolj\u0161a pre\u017eivetje<\/p>\n

Pomni:<\/strong> kirurgija je vedno timsko delo!!!<\/p>\n

KIRUR\u0160KI METABOLIZEM<\/strong><\/p>\n

Metabolno ravnote\u017eje<\/em> je pravzaprav umetnost, ki se je ne zavedamo, dokler ni poru\u0161ena: urejen tlak, prebava, sladkor\u2026<\/p>\n

Osnovni fiziolo\u0161ki procesi v telesu so:<\/strong><\/p>\n

anabolizem: pove\u010dana gradnja<\/p>\n

katabolizem: pove\u010dana razgradnja kot pri npr. raku \u2013 \u010dlovek huj\u0161a<\/p>\n

metabolizem pa je za ravnovesje<\/p>\n

Za vse to potrebujemo ATP, ki je zaloga W, za to pa porabimo kisik. Pomemben je tudi vnos in poraba Kcal<\/p>\n

Sepsa<\/strong> ali po\u0161kodba<\/strong> mo\u010dno pove\u010data katabolizem in \u010dlovek nam huj\u0161a pred o\u010dmi. Prav tako pove\u010dano porabo energije povzro\u010di vsaka OP, ki hkrati tudi spremeni metabolizem ( enako velja za bolezen, po\u0161kodbo, posege ve\u010dje ali manj\u0161e, zmanj\u0161an vnos )<\/p>\n

Temeljna zna\u010dilnost metabolizma kir. bolnika je poru\u0161eno ravnovesje med vnosom in porabo kalorij. Vnos je obi\u010dajno zmanj\u0161an zaradi slabega teka ali nezmo\u017enosti hranjenja zaradi bolezni ( npr. obolenja prebavil ). Poraba kalorij pa je pove\u010dana zaradi pove\u010danega katabolizma, ki ga povzro\u010data po\u0161kodba ali sepsa.<\/p>\n

Prav tako pa vsaka OP predstavlja travmo za organizem in so tako ( vsaj delno ) procesi pove\u010danega katabolizma prisotni pri vsaki OP. Pri manj\u0161ih OP je katabolizem manj pove\u010dan \u2013 je pa vse to pomembno, kadar se pojavijo dodatni zapleti. Za tak\u0161nega krg. bolnika sta pomembna dva metaboli\u010dna procesa:<\/strong>
\nstradanje zaradi zmanj\u0161anega vnosa hrane<\/p>\n

pove\u010dan katabolizem zaradi po\u0161kodbe in\/ali sepse<\/p>\n

1. Stradanje: se ga ne priporo\u010da NIKOLI! W pride iz:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glikogena \u2013 vendar le za 1 dan<\/em> ( glavni vir energije, ki ga lahko uporabljajo vsi organi je glukoza, ki pride iz glikogena ), zatem pa lahko organizem porabi za energijo le \u0161e beljakovine ali ma\u0161\u010dobe<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz\u00a0 aminokislin<\/em> v nadaljevanju \u2013 vendar na ra\u010dun propada mi\u0161ic<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 iz ma\u0161\u010dob<\/em> \u2013 v glikogen in proste ma\u0161\u010dobne kisline; to pa ni za mo\u017egane in srce. Mo\u017egani potrebujejo glukozo.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V pozni fazi<\/em> mo\u017egani in srce za\u010dno uporabljati ketone, ki nastanejo iz ma\u0161\u010dob. \u010cloveka se \u0161e lahko nekako povrne v \u017eivljenje po 4-ih tednih stradanja, \u010de je bil predhodno seveda zdrav.<\/p>\n

Pri stradanju procesi katabolizma prevladujejo nad procesi anabolizma.<\/strong><\/p>\n

2. Pove\u010dan katabolizem<\/strong> \u2013 nastane kot posledica pove\u010danega izlo\u010danja hormonov, ki pospe\u0161ujejo razgradnjo beljakovin, ma\u0161\u010dob in glikogena. Izlo\u010danje teh hormonov je pravzaprav odgovor organizma na stres, ki ga povzro\u010data po\u0161kodab\/sepsa.<\/p>\n

Kaj se dogaja v telesu, \u010de je katabolizem pove\u010dan?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010da se koncentracija glukagona, kateholaminov in kortizola<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010da se razgradnja beljakovin, ma\u0161\u010dob in glikogena<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pospe\u0161eno nastaja glukoza, kar privede do hiperglikemije, ki je odporna na insulin \u2013 inzulinska rezistenca<\/p>\n

KREBSOV CIKEL<\/strong><\/p>\n

Kirurgija s pospe\u0161enim okrevanjem je usmerjena predvsem na prehrano \u2013 s tem prepre\u010dimo stradanja, proces pove\u010danega katabolizma pa lahko omilimo<\/p>\n

\u010dim prej po posegu, po naravni poti. \u010ce to ni mo\u017eno ( nezavestni, OP na prebavilih ), jih hranimo umetno. Predno za\u010dnemo moramo oceniti stanje prehranjenosti<\/p>\n

ocena prehranjenosti ( TT te\u017ea, ko\u017ena guba, obseg nadlahti\u2026)<\/p>\n

laboratorijsko dolo\u010dimo koncentracije albuminov in transferina<\/p>\n

du\u0161ikova bilanca \u2013 izra\u010dunamo vnos du\u0161ika ( v obliki beljakovin oz. aminokislin ) in izlo\u010danje v obliki urina ( konc. uree v urinu ).<\/p>\n

\u010ce je bilanca negativna \u2013 bolnik izgublja beljakovine<\/em><\/p>\n

ugotoviti energetske potrebe bolnika ( bazalni metabolizem, aktivnosti, stres ). Kirur\u0161ki bolnik potrebuje 25 \u2013 30 Kcal\/kg telesne te\u017ee do 40 \u2013 45 Kcal\/kg pri te\u017eki operaciji<\/p>\n

Enteralna prehrana ( sonde, jejunostoma, gastrostoma ) –\u00a0 prehranjevanje po hranilnih sondah lahko izvajamo v bolusih<\/em> s \u010dasovnimi presledki ( sonda v \u017eelodcu ) ali pa kontinuirano<\/em> ( sonda v dvanajstniku ali jejunumu ).<\/p>\n

Navadno uporabljamo \u017ee pripravljene preparate:<\/em> Ensure, Nutricomp, Pulmocare<\/p>\n

parenteralna prehrana pride v po\u0161tev pri kriti\u010dno bolnih<\/em>, pri obolenjih prebavil <\/em>\u2013 to je absolutna indikacija. Bolniku dovajamo v \u017eilo raztopine glukoze, aminokislin, ma\u0161\u010dob \u2013 temu dodajamo \u0161e elektrolite, vitamine in mikroelemente\u2026te raztopine <\/em>pa imajo visoko osmolarnost<\/em> in bi na perifernih venah hitro povzro\u010dile flebitis, zato je bolje centralni venski kateter ( vena subclavia, vena jugularis interno ), \u010deprav tudi periferno.<\/p>\n

Tudi za parenteralno prehrano se uporabljajo \u017ee pripravljeni pripravki: npr. Aminomix<\/p>\n

\u0160OK<\/h3>\n

Je akutni sindrom, ki je povezan z nezadostno prekrvavitvijo \u017eivljensko pomembnih organov, kar vodi v patolo\u0161ko presnovo v tkivih<\/p>\n

\u0160OK <\/em><\/strong>je lahko reverzibilen ali ireverzibilen.<\/em><\/strong> Je akutni sindrom, ki ga povzro\u010dajo nezadostna prekrvavitev \u017eivljenjsko pomembnih organov in hude motnje v delovanju le teh (funkcija cirkulacije, prekora\u010dena obramba telesa).<\/p>\n

Moten pretok krvi, s humoralnimi mehanizmi povzro\u010di, da se \u017eile stisnejo v rokah in nogah-obramba telesa, ki \u017eeli ohraniti VF (dobro prekrvavitev mo\u017eganov, srca in plju\u010d). Vendar zaradi tega obstaja nevarnost odmrtja celic na periferiji zaradi ishemije in posledi\u010dna intoksikacija telesa z razgradnimi produkti odmrtih celic, ki zastrupljajo \u017ee tako prizadete ledvice, jetra-krog je zaprt.<\/p>\n

\u017divljenjske funkcije upadajo, motnja zavesti, motnja delovanja ledvic, odpoved plju\u010d, srca -smrt. Periferni organi ogrozijo glavne organe v telesu-IREVERZIBILNI \u0160OK.<\/em><\/p>\n

Arterijski tlak je produkt minutnega volumna ( MV) in perifernega upora ( PU)<\/strong><\/p>\n

SAT: MV X PU ( mmHg )<\/p>\n

MV: kolikokrat stisne v minuti in je enak produktu utripnega volumna ( UV ) srca in frekvence srca ( FR )<\/strong><\/p>\n

MV = UV X FR\/ min<\/p>\n

<\/p>\n

Utripni volumen je dolo\u010den s tremi parametri:<\/strong><\/p>\n

PRELOAD \u2013 volumska obremenitev ( ocenimo jo z merjenjem zagozditvenega tlaka plju\u010dne arterije ali z merjenjem centralnega venskega tlaka<\/p>\n

AFTERLOAD \u2013 tla\u010dna obremenitev ( odvisna od velikosti levega prekata, od tlaka v prekatu med sistolo in od debeline stene levega prekata<\/p>\n

KONTRAKTILNOST: pove\u010danje kr\u010dljivosti mi\u0161ice omogo\u010da pove\u010danje UV ob enaki volumski obremenitvi<\/p>\n

\u0160ok nastane zaradi:<\/strong><\/p>\n

zmanj\u0161anja MV ( zaradi zmanj\u0161anja UV, ki pa je lahko zmanj\u0161an zaradi manj\u0161ega venskega dotoka kot je to npr. pri krvavitvah ali pa zaradi zmanj\u0161ane kontraktilnosti sr\u010dne mi\u0161ice, kot je to pri kardiogenemu \u0161oku ) ali<\/p>\n

zaradi zmanj\u0161anja PU \u2013 lahko je zmanj\u0161an zaradi vazodilatacije ob delovanju bakterijskih endotoksinov \u2013 septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n

HIPOVOLEMI\u010cNI \u0160OK <\/strong>\u2013 zmanj\u0161an je volumen v o\u017eilju in je lahko posledica:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izgube krvi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 plazme ( opekline, pankreatitis, peritonitis )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vode z elektroliti ( hudo bruhanje, driske, \u010drevesne fistule, pa tudi opekline, peritonitis, pankreatitis )<\/p>\n

Ko se zmanj\u0161a venski dotok v srce, pride do zmanj\u0161anega minutnega volumna srca in s tem do zmanj\u0161anja arterijskega tlaka<\/strong><\/p>\n

–\u00a0 <15% krvi ( 750 ml ) : blaga tahikardija, tlak normalen<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 >30%\u00a0 ( 1500 ml ): zni\u017eana tlaka, tahikardija, poten, bled, prestra\u0161en, lahko zaspan, dihanje pospe\u0161eno, izlo\u010danje urina zmanj\u0161ano<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 >40% ( > 2000ml ): tlak mo\u010dno zni\u017ean, mo\u010dna tahikardija, poten,pepelnat, pospe\u0161eno diha, zaspan, lahko nezavesten. V takem \u0161oku telo \u017ertvuje ledvice.<\/p>\n

ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n

zadovoljiva oksigenacija<\/p>\n

hitra infuzija teko\u010dine<\/p>\n

transfuzija<\/p>\n

ukrepi zaustavitve krvavitve, hkratno z ukrepi o\u017eivljanja \u010de je potrebno<\/p>\n

KARDIOGENI \u0160OK:<\/strong><\/p>\n

Najpogostej\u0161i vzroki so: miokardni infarkt, miokardna okvara po sr\u010dni OP, udarnina srca, ruptura septuma, akutna aortna ali mitralna regurgitacija,<\/p>\n

miokarditis, aritmije, kardiomiopatija, zaklopke<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri tem odpove srce kot \u010drpalka, zmanj\u0161a se MV.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poru\u0161enje kisikovega ravnovesja v sr\u010dni mi\u0161ici<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poraba kisika se pove\u010da, vendar je dotok zmanj\u0161an zaradi ni\u017ejega arterijskega tlaka<\/p>\n

ZNAKI:<\/strong><\/p>\n

hipotenzija ( < 90 )<\/p>\n

oligurija ( < 20ml\/h )<\/p>\n

hladna in bleda periferija<\/p>\n

motnje zavesti<\/p>\n

plju\u010dni edem z dispneo, cianozo<\/p>\n

ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n

intenzivni nadzor, monitoring, CVP, PCWP ( zagozditveni tlak plju\u010dne arterije )<\/p>\n

Korekcija elektrolitskih motenj in dobra oksigenacija<\/p>\n

Vazoaktvini amini (dobutreks, dopamin, adrenalin,noradrenlin)<\/p>\n

Mehani\u010dna podpora z intraaortno balonsko \u010drpalko<\/p>\n

SEPTI\u010cNI \u0160OK: <\/strong>je posledica oku\u017ebe. Endo in eksotoksini povzro\u010dajo spro\u0161\u010danje mediatorjev vnetja. Arterijski tlak pade zaradi zmanj\u0161anega perifernega upora ker se \u017eile raz\u0161irijo \u2013 to pa se zgodi zaradi delovanja endotoksinov<\/p>\n

ZNAKI:<\/strong><\/p>\n

hipotenzija z visoko vro\u010dino<\/p>\n

rde\u010da ko\u017ea<\/p>\n

tahikardija in tahipnea<\/p>\n

redko pa lahko vazokonstrikcija z bledico in cianozo<\/p>\n

ZDRAVLJENJE:<\/strong><\/p>\n

intenzivni nadzor ( RR; CVP; PCWP )<\/p>\n

zdravljenje vzroka \u2013 tri tirna antibioti\u010dna th<\/p>\n

drena\u017ea abscesov<\/p>\n

zadovoljiva oksigenacija<\/p>\n

vzdr\u017eevanje tlaka z vazoaktivnimi amini ( dopamin, noradrenalin\u2026)<\/p>\n

KRI IN KRVNI PRIPRAVKI<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pacientu dajemo le tiste komponente<\/em>, za katere vemo, da mu jih primanjkuje<\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Polna kri<\/em> se daje zelo redko<\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za efektivno kirurgijo velja pravilo: brez<\/em>, kar pomeni, da je \u0161tevilne posege mo\u017eno opraviti brez uporabe krvi ali njenih pripravkov. Dolo\u010dimo krvno skupino, vzorec njihovega seruma pa hranimo.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010ce se izgube krvi pri\u010dakujejo, se predvidena poraba ravna po stroki<\/p>\n

POLNA KRI: <\/strong><\/p>\n

<\/strong>le pri obse\u017enih, akutnih krvavitvah, ker ima preve\u010d neza\u017eelenih stranskih u\u010dinkov<\/p>\n

Stranski u\u010dinki:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsebuje u\u010dinkovine proti strjevanju<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 njen pH je v kislem obmo\u010dju<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vsebuje visoke vrednosti kalijevih ionov<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v Erc se presnova spremeni, kar ovira spro\u0161\u010danje kisika iz hemoglobina<\/p>\n

KONCENTRIRANI ERITROCITI<\/strong> \u2013 imajo enako zmo\u017enost prenosa kisika kot polna kri, vendar imajo manj\u0161o prostornino \u2013 nimajo volumna. So primeren pripravek za zdravljenje nekaterih anemij, ne pa nadomestilo za ustrezno zdravljenje.<\/p>\n

INDIKACIJE:<\/strong><\/p>\n

ko ni odziva na zdravila<\/p>\n

za hitro izbolj\u0161anje transporta kisika<\/p>\n

v nujnih primerih ( 0 negativna se da lahko vsakomur )<\/p>\n

pri pribli\u017eno 10% se razvije imunski odgovor \u2013 tvorijo se Pt na levkocitne antigene<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

AVTOLOGNA KRI \u2013 je moja kri!<\/strong><\/p>\n

avtotransfuzija za programske OP<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

zbira se pred posegom<\/em>, mo\u017ena je kombinacija z eritropoetinom<\/em> \u2013 te dajemo predvsem dializnim bolnikom, ker naprava erc potol\u010de, eritropoetin pa povzro\u010di nastajanje novih<\/p>\n

lahko zbiramo bolnikovo kri med samo OP<\/em> ( krvave OP ), kjer se pri\u010dakuje ve\u010dje izgube krvi, vendar mora biti \u010dista kri<\/em> \u2013 nikakor ne onkolo\u0161ka ali \u010drevesna!!!<\/p>\n

KONCENTRIRANI TROMBOCITI<\/strong> \u2013 vedno od razli\u010dnih dajalcev, so ob\u010dutljivi, jih je malo, praviloma le iz AB0\/Rh neg krvi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri razli\u010dnih krvavitvah, nefunkcionalnih trombocitih<\/em>, ko je prisotna krvavitev<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave so z HLA<\/em>– levkocitni antigeni, ki jih imajo trombociti na ovojnici in spro\u017eajo imunski odgovor<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 le strogo usmerjeno<\/em> \u2013 \u010de je ogro\u017eeno \u017eivljenje<\/p>\n

SVE\u017dA ZMRZNJENA PLAZMA<\/strong> \u2013 se uporablja za nadome\u0161\u010danje pomanjkanja ve\u010d dejavnikov strjevanja krvi:<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 po obse\u017eni transfuziji<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 prekomeren nivo kumarinskih preparatov<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kadar je zmanj\u0161ana jetrna funkcija<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DIK \u2013 disemenirana intravaskularna koagulacija \u2013 lahko smrtna<\/p>\n

Sve\u017ee zmrznjena plazma mora biti kompatibilna znitraj sistema krvnih skupin AB0<\/p>\n

HEMOVIGILANCA<\/strong> \u2013 tveganja pri transfuziji oz. pomen stranskih u\u010dinkov. Tveganja so povezana z akutnim odgvorom<\/em> na pripravke ali z zakasnelo imunsko reakcijo<\/em> ali pa s tveganjem za prenos bolezni<\/em><\/p>\n


\n<\/em><\/strong><\/p>\n

Akutne reakcije<\/em><\/strong> lahko razdelimo na hemoliti\u010dne in nehemoliti\u010dne<\/em>.<\/p>\n

Pri hemoliti\u010dnih pride do hemolize, kjer razpadejo rde\u010da krvni\u010dka in so posledica neskladja AB0 krvi \u2013 visoka umrljivost, ki nara\u0161\u010da s koli\u010dino prejete krvi.<\/p>\n

Ukrepi:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 takoj prekiniti transfuzijo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kanal prebrizgati in nato vzdr\u017eevati s FR<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 obvestiti dr<\/p>\n

Nehemoliti\u010dne pa so povezane s hitrim odgovorom imunskega sistema, a so lahko tudi toksi\u010dne<\/p>\n

POZNI ODZIVI:<\/em> so povezani s prenosom bolezni ( HIV, hepatitis ). Pri onkolo\u0161kih bolnikih transfuzija lahko pomeni omogo\u010danje dodatnega razsoja po telesu.<\/p>\n

KIRUR\u0160KE OKU\u017dBE<\/strong><\/p>\n

So pogoste in vsakodnevne. Mikrobi spremljajo kir. ves \u010das, namerno se ustvarjajo rane, ki so vstopno mesto, lahkomiselnost kirurgov, ravnanje z njegovimi izlo\u010dki\u2026.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mikrobi- nekaj majhnega, kar ne vidi\u0161 in je \u017eivo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Odprta rana je vstopno mesto<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lahko so infektivni tudi izlo\u010dki ( tudi za nas )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prepre\u010devanje oku\u017eb<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe ( niso planirane, so te\u017eke )<\/p>\n

BAKTERIJE<\/strong> so obi\u010dajni spremljevalci v \u010dlove\u0161kem telesu in na njem<\/p>\n

spore \u2013<\/em><\/strong> bakterije v mirujo\u010dem stadiju. \u010ce razmere ponovno postanejo ugodne, spora vzkali. So zelo odporne ( antraks, tetanus )<\/p>\n

logaritemsko razmno\u017eevanje<\/em><\/strong> ob ugodnih pogojih<\/p>\n

mutacije<\/em><\/strong> in druge spremembe dedne snovi v bakt \u2013 ker se razmno\u017eujejo tako hitro, se potomci lahko pojavljajo s spremenjeno dedno zasnovo \u2013 nevarnost rezistence na atb<\/em><\/strong><\/p>\n


\n<\/em><\/strong><\/p>\n

virulentnost \u2013<\/em><\/strong> sposobnost bakt., da premaga obrambne mehanizme telesa in povzro\u010di bolezen \u2013 sposobnost patogenosti<\/p>\n

so G+ ali G-<\/em><\/strong><\/p>\n

bolezen povzro\u010dajo z: razmno\u017eevanjem, svojim na\u010dinom \u017eivljenja ter izdelovanjem strupov in encimov<\/p>\n

Gnojna vnetja povzro\u010dajo obi\u010dajno koki \u2013 stafilo in streptokoki<\/p>\n

Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji oku\u017eb v krg pa so bakterije, glive in virusi<\/p>\n

VIRUSI<\/strong><\/p>\n

le majhen ko\u0161\u010dek dedne snovi v ovoju RNA ali DNA<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

potrebuje gostiteljsko celico za \u017eivljenje in razmno\u017eevanje<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

<\/em> \u017eivi izklju\u010dno v celici <\/em>\u2013 obligatni intracelularni parazit<\/p>\n

ni vzro\u010dnega zdravljenja<\/em>, proti nekaterim imamo cepiva ( o\u0161pice, steklina, hepatitits ), na\u010deloma pa le s preventivo in higieno<\/p>\n

za oku\u017ebe v krg. je manj pomemben<\/em> ( hepatitis B, C in HIV )<\/p>\n

POVZRO\u010cITELJI<\/strong><\/p>\n

PRIONI: so ku\u017eni delci brez dedne snovi<\/em> \u2013 gre za posebej spremenjene beljakovine in se lahko prena\u0161ajo s hrano ter povzro\u010dajo spongiformne encefalopatije \u2013 npr. Creutzfeld-Jacobova bolezen, kuru in BSE<\/em><\/p>\n

PARAZITI:\u00a0 so zajedalci, ki \u017eivijo na ra\u010dun drugega.<\/p>\n

To so:<\/p>\n

pra\u017eivali: enoceli\u010darji z jedrom v katerem so kromosomi. Bi\u010dkarji povzro\u010dajo li\u0161maniozo in spalno bolezen,\u00a0 korenono\u017eci ( ameba ) \u2013 amebno gri\u017eo, trosovci ( plazmodij ) malarijo<\/p>\n

ploskavci: so sesa\u010di in trakulje. Splo\u0161\u010deno telo, hemafroditi<\/p>\n

gliste: navadna glista in podan\u010dica<\/p>\n

glive: med ni\u017eje vrste rastlin. Povzro\u010dajo mikoze in so za krg. manj pomembne<\/p>\n

OKU\u017dBA<\/strong><\/p>\n

Ko bolezenski povzro\u010ditelj vstopi v telo, se v telesu ustali in za\u010dne razmno\u017eevati. Znaki raznoliki in odvisni od vrste povzro\u010ditelja ter odpornosti gostitelja.<\/p>\n

Znaki so lahko lokalni<\/em> ( oteklina, rde\u0107ina, bole\u010dina ) ali splo\u0161ni ( pove\u010dane bezgavke, vi\u0161ja TT\u00b0C ), pojavi pa se lahko tudi sepsa<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

<\/p>\n

Znaki<\/p>\n

\u2013 Rde\u010dina<\/p>\n

\u2013 Oteklina<\/p>\n

\u2013 Bole\u010dina<\/p>\n

\u2013 Izguba funkcije<\/p>\n

Dovzetnost organizma za oku\u017ebo:<\/strong><\/p>\n

odpornost je bistvena za za\u010detek infekcije<\/em> \u2013 \u010de le ta pade je najbolj nedol\u017een mikrob najve\u010dji sovra\u017enik<\/p>\n

imunost<\/em> je pridobljena ali prirojena, lahko do\u017eivljenska ali kratkotrajna<\/p>\n

imunski sistem je policaj, vendar te\u017eko odstrani vsiljivce, \u010de ne pozna slike le-tega. S cepljenjem poka\u017eemo telesu sliko napadalca.<\/p>\n

SIRS \u2013 sistemski odgovor<\/em> telesa na oku\u017ebo. Podro\u010dje obravnava imunologija.<\/p>\n

Izvor oku\u017ebe<\/strong><\/p>\n

\u2013 Ko\u017ea bolnika ( bolnik sam sebi )<\/p>\n

\u2013 Osebje<\/p>\n

\u2013 In\u0161trumenti<\/p>\n

\u2013 Po zraku<\/p>\n

\u2013 Katetri, dreni<\/p>\n

Prenos:\u00a0 oku\u017eba se vedno nekje za\u010dne ( izvor oku\u017ebe ), klica nekako mora do obolelega ( pot oku\u017ebe ), nekje je morala vstopiti v telo ( mesto oku\u017ebe ) in nekje gostitelja tudi zapusti ( izstopno mesto oku\u017ebe )<\/p>\n

– z zrakom, ka\u0161ljanjem, kihanjem. Neugodni so zaprti, topli prostori z veliko ljudi- zato v OP dvorani maske<\/p>\n

– lahko se \u0161irijo tudi z vodo, hrano, oku\u017eenimi teko\u010dinami, predmeti<\/p>\n

\u010ci\u0161\u010denje:<\/strong> odstranjevanje nesnage ( kri, ostanke tkiv\u2026) in zmanj\u0161evanje skupnega \u0161tevila nevarnih klic na neki povr\u0161ini ali v nekem prostoru<\/p>\n

Dezinfekcija <\/strong>( razku\u017eevanje ): je nadaljevanje \u010di\u0161\u010denja. Lahko uni\u010dimo \u0161kodljive klice, bistveno zmanj\u0161amo njihovo \u0161tevilo, ne moremo pa s tem postopkom zagotoviti odsotnost klic.<\/p>\n

Na\u010dini:<\/strong><\/p>\n

S \u010di\u0161\u010denjem \u2013 ni del razku\u017eevanja \u010de postopki niso pravilni<\/p>\n

S segrevanjem \u2013 uni\u010di ve\u010dino patogenih klic, ne pa spor in nekaterih toksinov<\/p>\n

Z UV \u2013 za prostore<\/p>\n

S kemi\u010dnimi snovmi \u2013 za krg najpomembnej\u0161e. Je iz \u010dasov Listerja, ko se ohrani izraz antisepsa \u2013 razku\u017eila za roko, ko\u017eo in sluznice<\/p>\n

Sterilizacija: z njo uni\u010dimo vse mikrobe in njihove spore<\/p>\n

Sterilno: odsotnost veh mikroorganizmov in njihovih spor<\/p>\n

Antisepsa: ( proti \u2013 gnojenju ) se ne borimo \u017ee proti gnojenju, ampak da ga sploh ne bi bilo<\/p>\n

Asepsa: da gnojenja ni; pomeni odsotnost mikrobov, sinonim za sterilnost<\/p>\n

!!! Ko\u017ea ni nikoli sterilna \u2013 v najbolj\u0161em primeru je o\u010di\u0161\u010dena in razku\u017eena \u2013 OP polje, preveza in oskrba ran!!!<\/p>\n

Absces: oblika gnojnega vnetja<\/strong><\/p>\n

Znaki vnetja<\/p>\n

( vseh pet:<\/em> rde\u010dina, oteklina, bole\u010dina, odsotnost funkcije, okolica abscesa je trde konsistence )<\/p>\n

Pojavi se votlina napolnjena s teko\u010dino<\/em>, ki je iz pora\u017eenih bakterij in na\u0161ih Lkc<\/p>\n

umetno nastala abscesna ovojnica<\/em> \u2013 organizem postavi zajezitev pred mikrobi, da ne gredo naprej \u2013 psevdomembrana<\/p>\n

Gnoj <\/em>\u2013 nastane iz mikrobov, celic, tkiva<\/strong><\/p>\n

Edina re\u0161itev je dreniranje in odstranitev gnoja \u2013 \u010de ga ne odpremo in gnoj ne izteka, ostane koti\u0161\u010de za ponovne oku\u017ebe.<\/p>\n

Zelo pogosta je na \u017eol\u010dniku, ker se kamen zagozdi in pride do empiema ali mucokele \u2013 veliko sluzi<\/p>\n

\u017dol\u010dnik ne proizvaja \u017eol\u010da, ga le shranjuje, pride pa iz jeter.<\/p>\n

EMPIEM:<\/strong> gnojno vnetje in nabiranje gnoja v obi\u010dajnih telesnih votlinah ( sklepih, plju\u010dih ) ali votlih organih. Tipi\u010den je empiem \u017eol\u010dnika \u2013 dreniramo<\/p>\n

FLEGMONA:<\/strong> ni gnojnih votlin kot pri abscesu, ampak je vnetje rapr\u0161eno; obi\u010dajno tudi ni gnojnega izcedka. Ka\u017ee se kot nejasna omejenost procesa na ko\u017ei, s pordelo ko\u017eo, povi\u0161ano TT\u00b0C in bole\u010dinami. Damo atb, \u010de gre zgolj za flegmonozno vnetje.<\/p>\n

FURUNKEL = TUR: majhen absces, ki nastane ob me\u0161i\u010dku dlake ali lasu<\/em>. Zelo hud tur je KARBUNKEL in \u010de bi ta rastel dalje imamo absces<\/p>\n

PARONIHIJA = ZANOHTNICA: gnojno vnetje nohtne matice in okoli\u0161kih tkiv. Lahko na prstih rok ali nog. Pogosto palec na nogi<\/p>\n

PANARICIJ: gnojno vnetje prsta oz. roke<\/p>\n

OSTEITIS: Vnetje kosti, obi\u010dajno po posegu, po\u0161kodbi<\/em>– gre od zunaj navznoter \u2013 npr. pri odprtem zlomu<\/p>\n

OSTEOMIELITIS: Vnetje kosti, obi\u010dajno hematogeno<\/em>, kjer bakterija pride po krvi do kosti<\/p>\n

Pri obeh gre za gnojno vnetje pokostnice ali kostnega tkiva<\/p>\n

LIMFANGITIS: Vnetje vzdol\u017e limfnih poti. \u010ce ob tem nabreknejo \u0161e bezgavke, govorimo o LIMFADENITISU<\/p>\n

– vse na \u2013itis je vnetje in je posledica oku\u017ebe<\/p>\n

PLINSKA GANGRENA: se ka\u017ee na za\u010detku kot lokalno nekrotizirajo\u010de vnetje ko\u017ee, ki hitro napreduje. Spremlja ga tvorba plinov in\u00a0 smrad propadajo\u010dega tkiva. Ko\u017ea je modrikasto vijoli\u010dna, mi\u0161i\u010dje pa je kot skuhano tkivo.<\/p>\n

Nevarnost:<\/em> pojav znakov septi\u010dnega \u0161oka in ve\u010dorganske odpovedi zaradi delovanja eksotoksinov<\/p>\n

ZDRAVLJENJE: – kirur\u0161ka odstranitev prizadetega tkiva<\/p>\n

– visoki odmerki penicilina<\/p>\n

– sistemska podpora org. ( v\u010dasih tudi hiperbari\u010dna komora )<\/p>\n

TETANUS: povzro\u010ditelj je bakterija Clostridium tetani. <\/strong><\/p>\n

Praviloma oku\u017eba poteka skozi rano. Inkubacijska doba od nekaj dni pa vse do 60.<\/p>\n

ZNAKI:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nezna\u010dilni: glavobol, vrtoglavica, mialgije<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sledi tonizacija obraznega mi\u0161i\u010dja, bolnik ne more odpreti ust<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kasneje otrplost mi\u0161i\u010dja in hiperekstenzija hrbtenice<\/p>\n

ZDRAVLJENJE: ga ni, zato je pomembna preventiva. \u010ce je od zadnjega cepljenja preteklo ve\u010d kot 5 let, ga moramo cepiti, hkrati pa damo tudi Pt<\/p>\n

KLASIFIKACIJA KRG. OPERACIJ<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. \u010cISTA: neinficirana kirur\u0161ka rana, kjer ni opaziti nobenega vnetja in niso bili odprti respiratorni, prebavni, genitalni ali neinficirani urinarni trakt. \u010ciste rane se primarno zaprejo in \u010de je potrebno drenirajo z zaprto drena\u017eo. Take so v ortopediji \u2013 najve\u010d do 2% infektov<\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    1. \u010cISTA \u2013 KONTAMINIRANA: OP rana, kjer so bili zgoraj na\u0161teti trakti odprti pod kontroliranimi pogoji brez kontaminacije. To so OP biliarnega trakta, slepi\u010da, vagine in orofarinksa brez znakov vnetja ali ve\u010djih tehni\u010dnih te\u017eav \u2013 pomeni, da se ni izlil npr. \u017eol\u010d iz \u017eol\u010dnika, blato iz \u010drevesja\u2026<\/li>\n<\/ol>\n
        \n
      1. KONTAMINIRANA: odprte, sve\u017ee po\u0161kodbene rane. OP z ve\u010djimi odkloni v sterilnosti ( odprta masa\u017ea srca ) ali ve\u010dji razsoj pri OP gastrointestinalnega trakta in incizije pri akutnih negnojnih infekcijah \u2013 npr. blato uide iz \u010drevesja<\/li>\n<\/ol>\n
          \n
        1. UMAZANE: stare po\u0161kodbene rane z ostanki devitaliziranega tkiva ali obstoje\u010da infekcija perforiranega \u010drevesja. Definicija predlaga, da je organizem, ki je povzro\u010dil ORK prisoten v OP polju pred posegom \u2013 po\u010deno \u010drevo in prisotne bakterije<\/li>\n<\/ol>\n

          \u010ce \u017ee pride do oku\u017ebe rane, je pomembno, do kam je vnetje \u0161lo:<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ko\u017ea in podko\u017eje<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fascija in mi\u0161i\u010dje<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 votline<\/p>\n

          –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 globoka struktura, organi<\/p>\n

          CDC: Center for diseases control \u2013 Atlanta<\/p>\n

            \n
          1. CELJENJE RANE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n

            Je proces, s katerim telo nadomesti po\u0161kodovani del lastnega tkiva z novim \u017eivim tkivom. Zaceli se vedno z brazgotinami. Naredi se koagul s fibrinom, nakar sledi zgodnji vnetni odgovor \u2013 makrofagi \u2013 fibroblasti, ki tvorijo kolagen \u2013 proliferacija \u2013 brazgotina. V \u017eiv\u010devju fibroblastov ni, je pa GLIA<\/p>\n

            PROCES:<\/strong><\/p>\n

            REZOLUCIJA: po\u0161kodovano tkivo se strukturno in funkcionalno popravi do prvotnega stanja \u2013 npr po la\u017eji opeklini<\/p>\n

            REGENERACIJA: nove parenhimske strukture se vra\u0161\u010dajo v po\u0161kodovano podro\u010dje; izgubi se anatomska arhitektura tkiva<\/p>\n

            ORGANIZACIJA: izgubljeno tkivo se nadomesti z brazgotinastim tkivom<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Beseda kirurgija izhaja iz gr\u0161\u010dine in latin\u0161\u010dine, v sloven\u0161\u010dini pa pomeni \u00bbro\u010dno delo\u00ab Hamurabijev zakonik, 1790 pr.n.\u0161t. \u010ce zdravnik naredi veliko incizijo in te ob tem zdravi in pozdravi,\u00a0 ti odpre tumor ali ti ohrani oko mora dobiti 10 \u0161ekelov. \u010ce gre za druge vrste zdravljenja in je to gospod, naj dobi 5 \u0161ekelov, \u010de … Preberi ve\u010d o Uvod v kirurgijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[1332,1335,1334,1331,1323,1324,3677,1084,1330,1329,1333,1320,1321,696,1327,1328,1326,1322,581,867,1318,174,1325,1319],"class_list":["post-1181","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-absces","tag-celjenje-ran","tag-celjenje-rane","tag-empiem","tag-hipovolemicni-sok","tag-kardiogeni-sok","tag-3-letnik-kirurgija","tag-kirurgija","tag-kirurgija-okuzbe","tag-kirurske-okuzbe","tag-kirurske-operacije","tag-kirurski-metabolizem","tag-krebsov-cikel","tag-kri","tag-krvni-pripravki","tag-polna-kri","tag-septicni-sok","tag-sok","tag-tetanus","tag-transfuzija","tag-uvod-v-kirurgijo","tag-virusi","tag-zdravljenje-soka","tag-zgodovina-kirurgije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1181","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1181"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1181\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1181"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1181"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1181"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}