{"id":1185,"date":"2010-02-01T12:43:37","date_gmt":"2010-02-01T11:43:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1185"},"modified":"2010-06-01T08:47:09","modified_gmt":"2010-06-01T07:47:09","slug":"diagnostika-kirurski-postopki-kile-kila-kirurgija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/diagnostika-kirurski-postopki-kile-kila-kirurgija\/","title":{"rendered":"Diagnostika – Kirur\u0161ki postopki – Kile"},"content":{"rendered":"

\"mr-magnetna-resonanca\"PREISKAVE – DIAGNOSTIKA<\/strong><\/p>\n

V krg. se uporabljajo \u0161tevilne laboratorijske in slikovne preiskovalne tehnike.<\/p>\n

O vrsti in zaporedju preiskav se odlo\u010dimo \u0161ele po natan\u010dni anamnezi in klini\u010dnem pregledu bolnika.<\/p>\n

PREISKAVE KRVI:<\/strong> spremembe so odraz bolezenskega dogajanja v razli\u010dnih organih in org. sistemih.<\/p>\n

Nekatere opravljamo rutinsko ( KKS ), druge pa tedaj, ko sumimo na obolenje specifi\u010dnega organa ali org. sistema (biokemi\u010dne, biolo\u0161ke)<\/p>\n

<\/p>\n

Kompletna krvna slika \u2013<\/em> najpogostej\u0161a in zajema preiskavo:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rde\u010de krvne slike – \u0161t. Erc, Hb, hematokrit, MCV ( povpre\u010dni volumen Erc), MCH ( povpre\u010dna koli\u010dina Hb v Erc), MCHC ( povpre\u010dna koncentracija Hb v Erc )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bele krvne slike \u2013 \u0161t. Lkc, \u010de pa sumimo na infekcijske, alergi\u010dne in nekater notranje bolezni pa \u0161e diferencialna bela krvna slika, ki pove % posameznih Lkc<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161t. Trombocitov \u2013 za motnje hemostaze in koagulacije,<\/p>\n

Protrombinski \u010das, INR, APT\u010c<\/em> \u2013 aktiven, je pomemben za kirurge<\/p>\n

Hepatogram \u2013<\/em> jetrni encimi za \u017eol\u010dne, jetrne te\u017eave. Pomemben je bilirubin \u2013 zaporni, zlatenica<\/p>\n

Urea, kreatinin \u2013<\/em> za ugotavljanje funkcije ledvic<\/p>\n

Elektroliti \u2013<\/em> pomembni za srce<\/p>\n

CRP \u2013<\/em> C reaktivni protein, ki se spro\u0161\u010da pri vsakem vnetju. Je nek pribli\u017eek sedimentacije<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

MIKROBIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong> \u2013 pri sumu, da gre za lokalno ali sistemsko oku\u017ebo. Vzorec ku\u017enine, ki jih po\u0161ljemo na mikrobiolo\u0161ke preiskave, dobimo z brisom rane, hemokulturo, sputumom, urinom – Sanford, blatom, likvorjem, sinovialno teko\u010dino, aspirat\u2026<\/p>\n

Rezultat: ka\u017ee identificirane izolirane MO in njihovo ob\u010dutljivost na dolo\u010dene antibiotike. Z antibiogramom i\u0161\u010demo npr. bakteriemijo, ki je asimptomatska \u2013 imamo bakterijo v krvi, vendar ne ka\u017ee znakov oz. nima simptomov. Tudi v zobeh je polno bakterij. \u010ce je to sr\u010dni bolnik ( npr. menjava zaklopke ), pred puljenjem potrebuje antibiotik<\/p>\n

R\u00a0 – rezistenten<\/p>\n

S \u2013 sensitiv<\/p>\n

I \u2013 niti ja, niti ne<\/p>\n

RENTGEN OZ. RADIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

Pregledna slika<\/em><\/strong> ( obi\u010dajna Rtg slika plju\u010d ) \u2013 z njo zaznamo anatomske strukture in bolezenske procese, ki imajo bistveno razli\u010dno gostoto od okolice. Velja za prsni ko\u0161, trebuh in skelet.<\/p>\n

Kontrastna slikanja<\/em><\/strong> uporabimo kadar so razlike v absorbciji rtg \u017earkov med tkivi, ki se neposredno stikajo premajhne.<\/p>\n

– vse to so \u2013 grafije<\/em> ( \u00a0Koronarografija ,urografija, mielografija \u2013 hrbteni\u010dni kanal, bronhografija \u2013 v plju\u010da ti nato\u010dijo vodo, holangiografija \u2013 \u017eol\u010dni vodi histerosalpingografija<\/p>\n

Ra\u010dunalni\u0161ka tomografija – CT:<\/em><\/strong> za organe, ki jih z drugimi slikovnimi metodami te\u017eko prika\u017eemo in kadar so podatki drugih preiskovalnih metod premalo natan\u010dni in zanesljivi. Izbolj\u0161amo jo lahko \u0161e z dodatkom kontrasta.<\/p>\n

CT nam da podatke o velikosti, obliki in topografski razse\u017enosti organov in bolezenskih procesov, odnosu sosednjih organov do bol. Procesa in notranji strukturi obolelega organa.<\/p>\n

INTERVENCIJSKA RADIOLOGIJA<\/strong> povezuje diagnosti\u010dne postopke s terapevtskimi.
\n<\/em><\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

Cilji <\/em>so postavljanje histolo\u0161ke in citolo\u0161ke diagnoze, izbolj\u0161anje uspeha pri zdravljenju z zdravili in odlaganje ali celo odpoved OP. Vklju\u010duje \u0161tevilne metode. Izbira je odvisna od obolelega organa in vrste obolenja.<\/p>\n

Perkutane biopsije, punkcije, drena\u017ee<\/em> \u2013 pri perkutani aspiracijski biopsiji uvedemo v bolni organ ali tkivo tanko aspiracijsko iglo pod kontrolo UZ, Rtg ali CT-ja \u2013 dobimo vzorce za cito in histo preiskave<\/p>\n

PTA \u2013 perkutana<\/em> ( \u010dez ko\u017eo ) transluminalna angioplastika<\/em> \u2013 uporabljamo za regionalno pove\u010danje pretoka skozi obolelo \u017eilo, ki je ateroskleroti\u010dna ali zama\u0161ena s strdkom. Uspeh lahko \u0161e pove\u010damo z \u017eilno opornico \u2013 stentom<\/p>\n

PTH \u2013 perkutana transhepati\u010dna holangiografija in PTBD<\/em> ( drena\u017ea \u017eol\u010dnega sistema ) uporabljamo pri diagnostiki in zdravljenju zapore \u017eol\u010dnih izvodil<\/p>\n

PNS \u2013 perkutana nefrostoma \u2013<\/em> pod kontrolo UZ punktiramo ledvico in v njen votli sistem vstavimo kateter, skozi katerega lahko vbrizgamo kontrastno sredstvo in Rtg slikamo votli sistem ledvice, odvzamemo material za cito, dovajamo razli\u010dna zdravila, najpogosteje pa dreniramo se\u010d.<\/p>\n

ULTRAZVO\u010cNE PREISKAVE<\/strong> \u2013 tehnika, pri kateri uporabljamo zvo\u010dne valove. Pri prehodi skozi tkiva se lomijo, rapr\u0161ijo, absorbirajo, del njih pa se odbije nazaj proti sondi, ki jih sprejme, ra\u010dunalnik pa jih pretvori v sliko.<\/p>\n

S sodobnimi UZ napravami lahko ob opazovanju tkiva spremljamo tudi hemodinamiko \u2013 Dopplerjev UZ, omogo\u010dajo pa tudi trirazse\u017eno opazovanje tkiva \u2013 3D. Dopplerjev efekt slu\u017ei za ugotavljanje smeri in hitrosti pretokov.<\/p>\n

Prednosti UZ:<\/em><\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne\u0161kodljiv<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne bole\u010d<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 hitro, zanesljivo in poceni<\/p>\n

Glavna slabost<\/em> je velika subjektivnost pri razlagah slike.<\/p>\n

SCINTIGRAFIJA <\/strong>\u2013 slikovna metoda, ki jo uporabljamo za ugotavljanje funkcije nekega organa.<\/em> Z radioaktivnim izotopom ozna\u010dimo nosilce<\/em>, ki so lahko razli\u010dne molekule, elementi, Erc, Lkc in drugo.<\/p>\n

Po vnosu v telo ( ionhalacija, injiciranje ) se nabirajo v dolo\u010denem organu<\/em> in radioaktivno sevajo. Sevanje, ki mu je bolnik izpostavljen, je minimalno oz. zanemarljivo. Kljub vsemu se je izogibamo v nose\u010dnosti, ker se izotopi izlo\u010dajo v mleko.<\/p>\n

Uporaba:<\/strong> bolezenske spremembe na skeletu<\/em> ( metastaze ) in \u0161\u010ditnici<\/em> ( radioaktivni jod se nabira v hiperaktivnih podro\u010djih, tam kjer pa se ne kopi\u010di je sumljivo za maligno ra\u0161\u010do )<\/p>\n

za oceno prekrvavitve sr\u010dne mi\u0161ice<\/em> \u2013 v ishemi\u010dni sr\u010dni mi\u0161ici se nabira manj talija, v nekroti\u010dni pa sploh ne, za miokardni infarkt<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

<\/p>\n

za ugotavljanje morfologije in funkcije ledvic<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

za ugotavljanje bolezni plju\u010d<\/em> ( emfizem, tumorji, embolije )<\/p>\n

za ugotavljanje vnetnih \u017eari\u0161\u010d, mesta krvavitve<\/em><\/p>\n

<\/em><\/p>\n

MAGNETNA RESONANCA<\/strong><\/p>\n

pojav, ki je povezan z magnetnimi lastnostmi atomskih jeder<\/em>, najve\u010d se uporablja vodik<\/em> ( ker ga je v telesu najve\u010d ), ki se obna\u0161a kot vrtavka<\/em> \u2013 ravno to vrtenje pa je v razli\u010dnih tkivih razli\u010dno, kar potem omogo\u010da razlikovanje.<\/p>\n

Dodatno magnetno polje povzro\u010di spremembo<\/em> \u2013 v legi in oddajanju radijskih valov<\/p>\n

Slika<\/em> pri tej preiskavi ni odvisna<\/em> od gostote tkiv, ampak od porazdelitve vodikovih jeder v telesu \u2013 koliko jih je, kje so\u2026<\/em>
\n <\/em><\/p>\n

Uporaba: <\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 najbolj za glavo oz. mehka tkiva ( mo\u017egani, hrbtenja\u010da )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tudi za srce, mediastinum, skelet in sklepi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sr\u010dne votline in ve\u010dje \u017eile prika\u017ee brez uporabe kontrastnega sredstva<\/p>\n

ENDOSKOPSKE METODE<\/strong><\/p>\n

Endoskopija: diagnosti\u010dna in terapevtska metoda<\/em>. Uporabljamo rigidne in upogljive endoskope, ki imajo optiko in zunanji izvor svetlobe, ki razsvetli vrh in\u0161trumenta v telesni votlini<\/p>\n

Omogo\u010da:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled povr\u0161ine nekaterih votlih organov skozi naravne odprtine<\/em> ( bronhoskopija ) ali skozi steno<\/em> ( laparoskopija )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 odvzem materiala<\/em> za cito, histo ali za bakterije<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 terapevtske postopke<\/em> ( ustavljanje krvavitev, odstranitev polipa, drobljenje in odstranjevanje kamnov<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v krg pa pri laparoskopskih OP<\/em><\/p>\n


\n <\/em><\/strong><\/p>\n

Zajema ve\u010d metod<\/em>, ime pa je odvisno od organa, ki ga pregledujemo:<\/strong><\/p>\n

Bronhoskopija<\/p>\n

Laparoskopija<\/p>\n

Ezofagogastroduodenoskopija<\/p>\n

Kolonoskopija<\/p>\n

Rektoskopija<\/p>\n

Artroskopija<\/p>\n

KIRUR\u0160KI POSTOPKI<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

AGRESIVNI POSTOPKI<\/em><\/strong><\/p>\n

Incizija \u2013 zarez,vrez; \u00a0Tkivo zare\u017eemo, predvsem na povr\u0161ini. Tak je vrez na za\u010detku OP ali pa incizija abscesa. Pri notranjih\u00a0 votlih organih pa enak poseg obi\u010dajno imenujemo:<\/p>\n

Tomija \u2013 npr. gastrotomija, holecistotomija<\/p>\n

Ekscizija \u2013 izrezati; npr: odstranitve ko\u017enih tvorb \u2013 ekscizija nevusa ali pa delcev tkiv<\/p>\n

Ekstirpacija \u2013 izrezati, odstraniti nek organ ali njegov del iz globine ( \u017eelodec, danka, bezgavka ali ekstirpacija tumorja )<\/p>\n

Enukleacija \u2013 izlu\u0161\u010denje; \u010de je neka novotvorba v telesu obdana z lastno ovojnico in jo iz nje odlu\u0161\u010dimo ter odstranimo ( enukleacija lipoma, adenoma \u0161\u010ditnice, aterom, zama\u0161ena lojnica, loj se ne more izlo\u010dati\u2026 )<\/p>\n

Dezobliteracija \u2013 odstranitev zapore, ki zapira votli del organa. V\u010dasih zadostuje, da tako podro\u010dje le dilatiramo \u2013 raz\u0161irimo<\/p>\n

Dilatacija \u2013 raz\u0161iritev o\u017eine<\/p>\n

– ektomija \u2013 izrezati, ne samo zarezati ( splenektomija \u2013 odstranitev vranice, holecistektomija, hemikolektomija ). Pri delni odstranitvi pa to ozna\u010dimo kot resekcijo<\/p>\n

Amputacija \u2013 popolna odstranitev dela telesa, ne organov. Ne amputiramo vranice, amputiramo pa rektum<\/p>\n

Eksereza \u2013 izpuljenje dela tkiva ( eksereza varic, \u017eivca )<\/p>\n

Biopsija \u2013 odstranitev dela tkiva<\/p>\n

ANASTOMOZA: kadar spojimo dva odrezana ali prerezana konca votlega orgaa, tako da se svetlini zdru\u017eita ( anastomoza \u010drevesja, \u017eil )<\/p>\n

STOMA: usta, odprtina; s tem ozna\u010dujemo povezavo med votlim organom in ko\u017eo ( gastro, kolo, ileo, nefro, jejuno,urostoma\u2026.)<\/p>\n

REKONSTRUKCIJSKI POSEGI<\/strong><\/p>\n

PLASTIKA: del tkiva prestavimo ( ko\u017ee, \u017eivca, \u017eile ); lahko rekonstruiramo del organa.<\/p>\n

TRANSPLANTACIJA: \u010de prestavimo ali presadimo cel organ<\/p>\n

REPLANTACIJA: \u010de vrnemo nekaj nazaj, kjer je bilo ( npr. prste )<\/p>\n

IMPLANTACIJA: \u010de v telo vstavimo umetno tkivo ali umeten del telesa ( proteza kolka, proteza za \u017eilo )<\/p>\n

PREKINITEV<\/strong><\/p>\n

Prekinitev tkiva na poti do napake, ki jo je potrebno popraviti. Vedno gremo v anatomskem sloju, kar pomeni da za sabo vle\u010demo tudi \u017eilne strukture, da je tako manj\u0161a mo\u017enost krvavitve.<\/p>\n

Prekinitev je lahko:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ostra ( kirur\u0161ki no\u017e ali skalpel )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 topa ( preparirane \u0161karje z obru\u0161enimi konicami )<\/p>\n

Kako zaustavimo krvavitev pri OP?<\/em><\/strong><\/p>\n

za prerez bogato prekrvavljenega tkiva ( mi\u0161ice ) \u2013 uporabljamo elektri\u010dni no\u017e, ki izrablja posebne lastnosti visokofrekven\u010dnih tokov, ki tkivo koagulirajo. Re\u017eemo pa lahko tudi z:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 laserjem<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ultrazvokom<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vodnim curkom ( za nekrektomije )<\/p>\n

V kostni kirurgiji pa za prekinitev tkiva uporabljamo \u017eage, dlete, pile, rezkalnike, vrtalnike, izvija\u010de, svedre in raspatorije<\/p>\n

OSNOVNO ORODJE KIRURGA<\/strong><\/p>\n

PRIJEMANJE<\/strong><\/p>\n

Vsaka veja kirurgije je razvila svoje prijemalke.<\/p>\n

pincete ( anatomska ima ploske \u010deljusti, kirur\u0161ka ima zobce, \u017eilne, mikro )<\/p>\n

prijemalke ( lo\u010dimo jih glede na to, kako trdo \u017eelimo tkivo-kost prijeti: Allis \u2013 za \u010drevo, je ne\u017ena; Pean; Kocher \u2013 za fascije; Babcook – za \u017eilo<\/p>\n

ostre kljukice, dr\u017ealne niti ( za prijemanje ne\u017enih in krhkih struktur )<\/p>\n

za razmaknitev in dr\u017eanje tkiva uporabljamo tudi kirur\u0161ke kljuke \u2013<\/em> samodr\u017eec<\/p>\n

grabljice<\/em> \u2013 za razmaknitev ko\u017ee<\/p>\n

spekulum<\/em> \u2013 za ogledovanje telesnih votlin ( ginekolo\u0161ki, rektalni )<\/p>\n

retraktor, ekarter<\/em> \u2013 dr\u017ealo, ki dolo\u010deno tkivo dr\u017ei razprto ( ko\u017eo, veko, trebu\u0161no ali prsno steno<\/p>\n

SPOJITEV<\/strong><\/p>\n

Pri spojitvi mehkih tkiv \u0161e vedno najpogosteje uporabljamo \u0161ivanje. \u0160ivanke so lahko ravne ali ukrivljene.<\/p>\n

\u0160IVI so:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 travmatski <\/em>\u2013 rep \u0161ivanke pri potovanju skozi tkivo napravi obse\u017enej\u0161i tunel<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 atravmatski<\/em> \u2013 \u0161ivi, kjer je nit tanj\u0161a in zato manj po\u0161koduje tkivo<\/p>\n

NITI<\/strong> \u2013 so iz razli\u010dnih snovi. Stremi se k uporabi takih, ki izzovejo najmanj\u0161i odgovor telesa.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pletene ( \u010dvrste )<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 minofilament ( tanka kot las )<\/p>\n

Lahko ostane za vedno oz. se resorbira, ali pa je neresorbilna<\/em>, kadar potrebujemo ve\u010djo \u010dvrstost \u2013 taka je kovinska nit. Pri vsem tem je pomembna \u0161e tenzilna vrednost \u2013 koliko napetosti, da nit po\u010di.<\/p>\n

AVTOMATSKI SPENJALNIK \u2013 STEPLER : tudi z njim lahko spenjamo tkiva in sicer s pomo\u010djo:<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sponk,<\/em> ki so v obliki \u0161irokega U<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stepli,<\/em> ki so v obliki le\u017ee\u010dega B<\/p>\n

<\/p>\n

Lahko so: – posamezni<\/p>\n

– linearni ( v eni vrsti )<\/p>\n

– cirkularni ( v krogu za \u010drevo )<\/p>\n

OPERACIJSKA DVORANA<\/strong><\/p>\n

\u2013<\/strong> Osebje, bolniki, naprave<\/p>\n

\u2013 <\/strong>Filter, maska, kapa, uniforma<\/p>\n

\u2013<\/strong> Rokavice, pla\u0161\u010d<\/p>\n

Skozi filter vstopamo. Prvi del je ne\u010dist, drugi pa \u010disti. V prvem se sle\u010de\u0161 do perila in vstopi\u0161 v \u010distega. Se oble\u010de\u0161 v uniformo in kapo, ki \u0161e ni sterilno. \u0160ele nato sledijo rokavice in pla\u0161\u010d<\/p>\n

Kirur\u0161ko umivanje: namen je zmanj\u0161ati koli\u010dino vseh bakterij na ko\u017ei \u2013 tako stalnih kot prehodnih. Tako zni\u017eanje naj bi vztrajalo vsaj med OP posegom<\/p>\n

\u0160\u010detkanja ni ve\u010d<\/em> zaradi nevarnosti manj\u0161ih po\u0161kodb na ko\u017ei, roke se temeljito umijejo <\/em>( slaba stran je da ko\u017ea po 5-10 min \u017ee nabrekne in se zmeh\u010da in se s tem pove\u010da mo\u017enost za naselitev bakterij ), nato pa se razku\u017eilo vtira v suho ko\u017eo <\/em>( ga mora biti dovolj in u\u010dinkovati mora dovolj \u010dasa )<\/p>\n

Priprava bolnika<\/strong><\/p>\n

V OP dvorano vstopa ustrezno umit in oble\u010den. \u010ce je potrebno britje<\/em> dolo\u010denih delov to storimo na oddelku tik pred OP \u2013 bolj\u0161a bi bila depilacija<\/em><\/p>\n

na OP mizi se ga fiksira ( roke ), ker je ozka<\/p>\n

pazimo, da dolo\u010denih udov ne silimo preko normalnih meja gibanja<\/p>\n

paziti na opekline od elektri\u010dnega no\u017ea<\/p>\n

paziti, da se ne podhladi<\/p>\n

KILA – Hernia<\/strong><\/p>\n

Je izboklina potrebu\u0161nice<\/em> skozi prirojeno ali pridobljeno odprtino, ki trajno ali za\u010dasno vsebuje dele trebu\u0161nih organov<\/p>\n

Dimeljska je najpogostej\u0161a<\/em>. Nastane po nezara\u0161\u010danju procesusa vaginalisa. Druga najpogostej\u0161a je popkovna, redka pa je omfalokela<\/em>, ki je posledica motenj v fetalnem razvoju.<\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

<\/em>Lahko je reponibilna,<\/em> kar pomeni, da lahko kilno vsebino reponiramo ( vtisnemo )\u00a0 v trebu\u0161no votlino, ali pa se reponira sama med npr. le\u017eanjem<\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

Nereponibilne kile<\/em> ni mogo\u010de reponirati. To se zgodi pri zra\u0161\u010danju kilne vsebine s kilno vre\u010do in pri nabiranju fekalne vsebine v \u010drevesu, ki je v kilni vre\u010di<\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

Vkle\u0161\u010denje (inkarceracija )<\/em> kile nastane takrat, ko vrat kilne vre\u010de stisne hernijsko vsebino ( pe\u010dico ali \u010drevo ). Razvijejo se znaki mehani\u010dnega ileusa \u2013 takrat je OP nujna. \u010ce je ne moremo reponirati, \u0161e ne pomeni, da je vkle\u0161\u010dena. Ko je vkle\u0161\u010dena je za\u017eeta v \u017eile<\/p>\n


\n<\/em><\/p>\n

Strangulacija <\/strong>\u2013<\/em> pri vkle\u0161\u010deni kili nastanejo motnje prekrvavitve vkle\u0161\u010denega \u010drevesa.\u00a0 Zaradi venske zapore kilna vsebina oteka, \u010demur sledijo arterijska zapora, gangrena in na koncu perforacija \u010drevesa. Strangulacije ne spremlja vedno zapora \u010drevesa. Richterjeva kila<\/em> pomeni, da je vkle\u0161\u010den le del \u010drevesne stene, ne da bi bila ovirana pasa\u017ea \u010drevesne vsebine. Je zelo nevarno stanje, nujna je OP<\/p>\n

<\/em>Trebu\u0161ne kile so lahko zunanje ali notranje.<\/em> Zunanje so: dimeljske, femoralne, popkovne, epigastri\u010dne, pooperacijske, brazgotinske in \u0161e nekatere ozredno redke.<\/p>\n

Pridobljene kile<\/em> so posledica nenadnega zvi\u0161anja tlaka v trebuhu ( dvigovanje, ka\u0161elj, obstipacija, debelost ) in pa slabosti trebu\u0161ne stene ( atrofija mi\u0161ic )<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

ZUNANJE KILE<\/strong><\/p>\n

DIMELJSKA KILA <\/strong>\u2013 hernia ingvinalis je lahko indirektna in direktna. <\/em>Direktna nima povesmov, gre ob ligamentu navzdol. Indirektna je ve\u010dinoma prirojena <\/em>\u2013 fantki imajo pred rojstvom testise \u0161e znotraj telesa v trebuhu. Spustiti se morajo, da so na hladnem in da se lahko izvaja spermatogeneza.. ko se spustijo za sabo potegnejo \u0161e vse \u017eile ( renalis ) in \u017eivce. Poleg tega pa potrebujemo \u0161e eno izvodilo. Vse gre skozi dimeljski kanal. \u010ce se ne da reponirat je potrebna OP<\/p>\n

Pri \u017eenskah<\/em> se pojavlja redko \u2013 teres uteri<\/em><\/p>\n

FEMORALNA KILA<\/strong> \u2013 hernia femoralis je stegenska kila. Pogostej\u0161a je pri \u017eenskah.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skozi femoralni obro\u010d<\/em> se bo\u010di pod dimeljsko vezjo \u2013 skozi v.femoralis<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bole\u010dina je v predelu stegna, je peko\u010da<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gre pod ligamentom<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So pridobljene<\/em>, so kile degeneracije, s starostjo jih je ve\u010d, ker je vezivo slabo in degenerirano<\/p>\n

POPKOVNA KILA<\/strong> \u2013 hernia umibilikalis<\/em>; obi\u010dajno so prirojene, ker se linea alba ni povsem zaprla. Skoraj nikoli se ne operirajo, ker se z rastjo spontano zaprejo. Lahko traja tja do 3,4-ih let. Najbolje je pomiriti star\u0161e in \u00bbflaj\u0161trat\u00ab popek \u2013 kot kilni pas, da popek ne ska\u010de ven<\/p>\n

V odrasli dobi<\/em> ( pridobljena ) se pogosteje pojavlja pri \u017eenskah kot pri mo\u0161kih \u2013 tistih, ki so zelo debele ali pa so ve\u010dkrat rodile. Nastane ob popku in je zato PARAUMBILIKALNA kila; pogosteje je nad njim kot pod njim;<\/p>\n

EPIGASTRI\u010cNA kila<\/strong> nastane zaradi manj\u0161ega defekta v linei albi<\/em> \u2013 pritisk ali degeneracija med popkom in ksifoidom. Ve\u010dinoma se pojavlja v starej\u0161em obdobju<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

POOPERATIVNA KILA<\/strong> \u2013 nastanejo v predelu brazgotine po operacijah v trebuhu. Pogostej\u0161e so pri ranah, ki so bile oku\u017eene, pri slabosti trebu\u0161ne stene in pri debelih bolnikih<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

PREISKAVE – DIAGNOSTIKA V krg. se uporabljajo \u0161tevilne laboratorijske in slikovne preiskovalne tehnike. O vrsti in zaporedju preiskav se odlo\u010dimo \u0161ele po natan\u010dni anamnezi in klini\u010dnem pregledu bolnika. PREISKAVE KRVI: spremembe so odraz bolezenskega dogajanja v razli\u010dnih organih in org. sistemih. Nekatere opravljamo rutinsko ( KKS ), druge pa tedaj, ko sumimo na obolenje specifi\u010dnega … Preberi ve\u010d o Diagnostika – Kirur\u0161ki postopki – Kile<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[1342,1341,1348,1361,1338,1339,1345,1337,1336,3677,1084,1349,1354,1351,1343,1360,1353,1340,1350,1344,1347,1357,1356,1358,1355,1359,1346,1352],"class_list":["post-1185","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-ct","tag-diagnostika","tag-endoskopije","tag-hernia","tag-hernija","tag-hernije","tag-intervencijska-radiologija","tag-kila","tag-kile","tag-3-letnik-kirurgija","tag-kirurgija","tag-kirurski-postopki","tag-kirursko-orodje","tag-krvavitve-pri-operacijah","tag-mr","tag-operacijska-dvorana","tag-orodja-kirurga","tag-preiskave","tag-rekonstrukcijski-posegi","tag-rentgen","tag-scintigrafija","tag-sivanje","tag-sivi","tag-spenjalnik","tag-spojitev","tag-stepler","tag-ultrazvocne-preiskave","tag-zaustavljanje-krvavitev"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1185"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1185\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}