{"id":11903,"date":"2016-09-29T06:59:43","date_gmt":"2016-09-29T05:59:43","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11903"},"modified":"2016-09-29T11:59:12","modified_gmt":"2016-09-29T10:59:12","slug":"obravnava-samomorilnega-pacienta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/obravnava-samomorilnega-pacienta\/","title":{"rendered":"Obravnava samomorilnega pacienta"},"content":{"rendered":"<p>Raz\u0161irjenost samomora nara\u0161\u010da in \u017ee danes umre vsako leto po vsem svetu pribli\u017eno\u00a0milijon ljudi. Samomor je hud javnozdravstveni in dru\u017ebeni problem tudi v Sloveniji. Slovenija je po koli\u010dniku samomora v vrhu evropskih dr\u017eav. Kljub obse\u017enemu raziskovanju samomora v vseh dr\u017eavah, ki jih samomor ogro\u017ea, in vedno ve\u010djem\u00a0\u0161tevilu podatkov o dejavnikih tveganja, pa \u0161tevilo samomorov \u2013 z redkimi izjemami nekaterih dr\u017eav \u2013 ve\u010dinoma ne upada. Prepre\u010devanje samomora je vendarle mo\u017eno, \u010de sloni na raziskovalnih podatkih in je zaobse\u017eeno v Nacionalnem programu prepre\u010devanja samomorilnosti (Ziherlj, Pregelj, 2010).<!--more--><\/p>\n<p>Med samomorilno ogro\u017eenimi osebami posebej izstopajo psihoti\u010dni bolniki,\u00a0alkoholiki in seveda tisti, ki imajo za seboj \u017ee samomorilni poskus. Tole so\u00a0nekatera opa\u017eanja o vedenju zlasti mladih ljudi, ki sicer ne razodevajo kakih\u00a0omenjenih du\u0161evnih motenj niti nimajo v anamnezi \u0161e samomorilnega poskusa,\u00a0temve\u010d so v \u010dustveni stiski spri\u010do svojih osebnostnih zna\u010dilnosti in posebne \u017eivljenjsk\u00a0situacije, v kateri so se zna\u0161li: vse manj se pogovarjajo s svojci, te\u017eijo k samoti, slabo spijo, vide ti so zaskrbljeni, pe\u0161a jim apetit, izra\u017eajo se, kot da njihovi pretekli dose\u017eki ni\u010d ve\u010d ne pomenijo, in za nev\u0161e\u010dnosti okoli sebe i\u0161\u010dejo krivdo pri sebi,<\/p>\n<ul>\n<li>razdajajo predmete, ki so jim bili poprej dragi, \u010de\u0161 da jih ne bodo ve\u010d potrebovali, pe\u0161ajo v \u0161tudijski in sicer\u0161nji u\u010dinkovitosti,<\/li>\n<li>ve\u010d kadijo in pijejo,<\/li>\n<li>v\u010dasih govorijo o samo moru ali pa tak\u0161en namen nakazujejo posredno, reko\u010d na primer, da bi najraj\u0161i umrli, pustili vse in kam \u0161li ipd.,<\/li>\n<li>navzven obi\u010dajno potrtosti \u010desto ne razodevajo in svoje razpolo\u017eenje ka\u017eejo \u010desto s tem, da se prepirajo s svojci, razdirajo obi\u010dajne norme, se izmikajo obveznostim, se potepajo (Mili\u010dinski, Kali\u017e, 1987).<\/li>\n<\/ul>\n<p>V psihiatri\u010dno ustanovo prihajajo ponavadi bolniki z jasnimi znaki depresije, z izdelanim na\u010drtom za samomor ali po poskusu samomora, intoksicirani in prizadeti. Samomorilno pa so lahko ogro\u017eeni tudi drugi bolniki na oddelku, ki so le tesnobno razpolo\u017eeni, sumni\u010davo napeti ali pa se tako obvladujejo, da na prvi pogled sploh ne izstopajo iz obi\u010dajnega okvira. Tak\u0161ni nam seveda prav lahko povzro\u010dijo neprijetno presene\u010denje (Mili\u010dinski, Kali\u017e, 1987).<\/p>\n<p><strong>Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n<p>V za\u010detku zdravljenja si prizadevamo, da si bolnik telesno opomore, hkrati pa\u00a0sku\u0161amo navezati z njim stik in pridobiti njegovo zaupanje. Vzbuditi mu moramo\u00a0ob\u010dutek, da je pri\u0161el v okolje, ki mu je naklonjeno in ga razume. Tak\u0161en odnos je\u00a0za bolnika pomemben vir ohrabritve. Pomagamo mu razviti samospo\u0161tovanje in\u00a0ob\u010dutek lastne vrednosti, pri \u010demer si prizadevamo, da je na\u0161 odnos vselej pristen,\u00a0topel, spo\u0161tljiv, razumevajo\u010d, prepri\u010dljiv, da ne poglobi njegovih ob\u010dutkov osamljenosti,\u00a0manjvrednosti in odtujenosti. To pa ne pomeni, da ga moramo zasuti\u00a0z obilico besed. Marsikaj tega je mogo\u010de pokazati z na\u0161im vedenjem ali s kako\u00a0pripombo. Gostobesedno argumentiranje o nesmiselnost\u00ed samomora na \u010disto razumski\u00a0ravni nima pravega u\u010dinka. Pogovor naj sku\u0161a bolnika vrniti bli\u017ee k njegovi\u00a0intimni vsakdanjosti. Znati ga moramo poslu\u0161ati. Preve\u010d \u00bbpou\u010devanja\u00ab ga odbija.<\/p>\n<p>Ves \u010das zdravljenja samomorilnega bolnika tudi opazujemo. Opazovanje naj\u00a0bo diskretno, da ne bi kakega bolj sumni\u010davega bolnika naredili \u0161e bolj nezaupljivega.\u00a0Pri tem srno pozorn\u00ed na psiholo\u0161ke in fiz\u00edolo\u0161ke znake samomorilne ogro\u017eenosti.\u00a0Natan\u010dno vrednotenje teh znakov nam narekuje, kako bomo bolnika obravnavali.<\/p>\n<p><strong>Psiholo\u0161ki znaki samomorilne ogro\u017eenosti <\/strong>so: ob\u010dutki brezupa, nemo\u010di,\u00a0pomanjkanje interesov za obi\u010dajne \u017eivljenjske dejavnosti (slu\u017eba, \u0161port, branje,\u00a0gledanje TV), \u017ealostno, v\u010dasih samoobto\u017eevalno razpolo\u017eenje, umikanje iz kroga svojcev in prijateljev itn (Mili\u010dinski, Kali\u017e, 1987).<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Kriti\u010dno mnenje \u0161tudenta<\/strong><\/p>\n<p>Bolniku omogo\u010dimo, da izra\u017ea svoja \u010dustva \u010dimbolj pristno in brez zadr\u017ekov; sku\u0161amo prisluhniti vsaki njegovi prito\u017ebi in upo\u0161tevati \u010dustvo, ki ga bolnik poka\u017ee. Sku\u0161amo mu pojasniti, zakaj je u\u017eivanje antidepresivov potrebno, da srno zaradi varnostnih razlogov pozorni ob jemanju le-teh. Bolnika na vsakem koraku spodbujamo predvsem pri opravljanju tistih aktivnosti, ki so mu v\u0161e\u010d in se po njih dobro po\u010duti. Vsako govorjenje o samomoru moramo vzeti resno, samomorilno ogro\u017eenega bolnika ne posku\u0161amo grobo odvrniti od njegovih namenov.<\/p>\n<p><strong>Literatura<\/strong><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Dostopno na URL: <a href=\"http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID=1a634aae-b3a6-46f0-b55b-e31d2c0c42d9\">http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_clanek.aspx?ID=1a634aae-b3a6-46f0-b55b-e31d2c0c42d9<\/a>, dne, 13.10.2014<\/li>\n<li>Dotopno na URL: <a href=\"http:\/\/www.szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/2010\/julij-avgust\/559-62.pdf\">http:\/\/www.szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/2010\/julij-avgust\/559-62.pdf<\/a>, dne 13.10.2014<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Raz\u0161irjenost samomora nara\u0161\u010da in \u017ee danes umre vsako leto po vsem svetu pribli\u017eno\u00a0milijon ljudi. Samomor je hud javnozdravstveni in dru\u017ebeni problem tudi v Sloveniji. Slovenija je po koli\u010dniku samomora v vrhu evropskih dr\u017eav. Kljub obse\u017enemu raziskovanju samomora v vseh dr\u017eavah, ki jih samomor ogro\u017ea, in vedno ve\u010djem\u00a0\u0161tevilu podatkov o dejavnikih tveganja, pa \u0161tevilo samomorov \u2013 &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/obravnava-samomorilnega-pacienta\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Obravnava samomorilnega pacienta<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,1968,4149],"class_list":["post-11903","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-samomor","tag-samomori"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11903","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11903"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11903\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11922,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11903\/revisions\/11922"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11903"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11903"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}