{"id":11907,"date":"2016-09-29T10:50:58","date_gmt":"2016-09-29T09:50:58","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11907"},"modified":"2016-09-29T11:58:05","modified_gmt":"2016-09-29T10:58:05","slug":"izlocanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izlocanje\/","title":{"rendered":"Izlo\u010danje"},"content":{"rendered":"<p>Skoraj v vseh kulturah je izlo\u010danje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izlo\u010danje spada med osnovne \u017eivljenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Se\u010d oziroma urin je teko\u010dina, ki jo proizvajajo ledvice in se izlo\u010da po se\u010dnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje se\u010da izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izlo\u010danje se\u010da brez bole\u010din in v normalnem curku imenujemo mikcija. Lahko pride tudi do odstopanj v mikciji: disurija, polakisurija, nikturija, enuresis nocturna, poliurija, oligurija, anurija, uremija, retenca urina, residualni se\u010d, inkontinenca se\u010da.<\/p>\n<p>Pri se\u010du opazujemo: koli\u010dino se\u010da (normalna koli\u010dina v 24 urah je 1000-2000 ml in je razdeljena na 4-6 mikcij), relativno gostoto (normalne vrednosti so od 1001-1030), primesi (soli, sluz, cilindri, epitelne celice, barvila, neporabljeni hormoni, vitamini in zdravila), videz in barvo (normalno je sve\u017e se\u010d bister, bledorumene barve); sprememba barve je lahko zaradi primesi (barvila v \u017eivilih), zaradi notranjih pigmentov (bilirubin, prisotnost krvi), zardi patolo\u0161kih primesi (bakteurija, proteinurija, piurija), vonj (neznaten in odvisen od primesi, bolj ko stoji bolj zaudarja), pH reakcija (je odraz koncentracije ionov v se\u010du, nanjo vpliva prehrana).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>NEGOVALNE DIAGNOZE IZLO\u010cANJA<\/p>\n<p>NEKONTROLIRANO IZLO\u010cANJE URINA \u2013 pomeni neprostovoljno izlo\u010danje urina v predvidenih intervalih, ko je se\u010dni mehur napolnjen do dolo\u010dene koli\u010dine. Kazalci za nekontrolirano izlo\u010danje urina so inkontinenca, ob\u010dutek potrebe po izlo\u010danju urina, nokturija, frekvenca, disurija retenca.<\/p>\n<p>REFLEKSNA INKONTINENCA \u2013 je nehoteno izlo\u010danje urina, ko je se\u010dni mehur napolnjen do dolo\u010dene koli\u010dine. Kazalci za refleksno inkontinenco so:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diagnosti\u010dni: ni ob\u010dutka potrebe po izlo\u010danju urina niti ni ob\u010dutka polnega mehurja ali znatnega izlo\u010danja urina, nesposobnost za zavestno zadr\u017eevanje ali izlo\u010danje urina, predviden vzorec nehotenega izlo\u010danja urina,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podporni: ob\u010dutek potrebe po izlo\u010danju urina brez mo\u017enosti zadr\u017eevanja kontrakcij se\u010dnega mehurja, ob\u010dutki povezani s polnim se\u010dnim mehurjem, kot npr. znojenje, nemir in neugodni ob\u010dutki v trebuhu, nepopolno izlo\u010danje urina zaradi po\u0161kodb hrbtenja\u010de, popolno izlo\u010danje se\u010dnega mehurja zaradi po\u0161kodbe.<\/p>\n<p>Dejavnik tveganja so nevrolo\u0161ke okvare.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TVEGANJE ZA INKONTINENCO OB OB\u010cUTKU, DA JE URINIRANJE NUJNO \u2013 pomeni nevarnost nehotenega izlo\u010danja urina, povezava z nepri\u010dakovanim mo\u010dnim ob\u010dutkom potrebe po uriniranju. Dejavniki tveganja so neu\u010dinkovit re\u017eim izlo\u010danja urina, u\u010dinki zdravil (alkohol, kofein), vnetje se\u010dnega mehurja (oslabele mi\u0161ice), nehoteno odpiranje sfinktra, majhna kapaciteta se\u010dnega mehurja, uretritis, tumorji, ledvi\u010dni kamni, okvare centralnega \u017eiv\u010dnega sistema.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POPOLNA INKONTINENCA \u2013 je kontinuirano nepredvideno izlo\u010danje urina. Kazalci se tudi pri popolni inkontinenci delijo na:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diagnosti\u010dne: pomanjkanje ob\u010dutka, da je se\u010dni mehur poln, kontinuirano iztekanje urina v nepredvidenih \u010dasovnih obdobjih, brez napetosti se\u010dnega mehurja ali kr\u010dev, oseba se ne zaveda da je inkontinentna,<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podporne: nokturija, neu\u010dinkovite vaje za zadr\u017eevanje urina).<\/p>\n<p>Dejavniki tveganja so nevropatije \u2013 po\u0161kodbe hrbtenja\u010de, nevrolo\u0161ke disfunkcije, nekontrolirane kontrakcije (po kirur\u0161kih posegih).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RETENCIJA \u2013 nepopolno praznjenje se\u010dnega mehurja.<\/p>\n<p>Kazalci so:<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diagnosti\u010dni: napet se\u010dni mehur,pogosto izlo\u010danje majhnih koli\u010din urina ali popolna odsotnost izlo\u010danja urina; ob katetrizaciji 100 ml rezidualnega se\u010da.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Podporni: inkontinenca zaradi prepolnega se\u010dnega mehurja, ob\u010dutek polnega se\u010dnega mehurja, uhajanje urina po kapljicah, disurija.<\/p>\n<p>Dejavnika tveganja sta odsotnost refleksov in mo\u010dan sfinkter.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RE\u0160EVANJE<\/p>\n<p>Cilji pri re\u0161evanju te\u017eav so redno in samostojno uriniranje, dobro psihofizi\u010dno po\u010dutje \u2013odsotnost bole\u010din pri uriniranju, prepre\u010devanje vnetij urinarnih poti in samostojnost pri anogenitalni negi.<\/p>\n<p>Pomembno je, da ugotovimo pacientove potrebe, da lahko na\u010drtujemo negovalne postopke. Ugotoviti moramo navade v zvezi z pacientovim izlo\u010danjem se\u010da in faktorje, ki na to vplivajo, probleme v zvezi z izlo\u010danjem in njihove vzroke, kdaj so se pojavile te\u017eave z izlo\u010danjem (doma\u010dem okolju ali med hospitalizacijo), znanje in odnos pacienta do higienskih navad, zmo\u017enost samooskrbe.<\/p>\n<p>Ko pacient opravlja potrebe v postelji je to ena najve\u010djih zadreg. Ustvariti moramo vzdu\u0161je, da paciente ne bo sram prositi za posteljno posodo. Prinesemo mu jo takoj, ko zaprosi zanjo. Odla\u0161anje je lahko za pacienta \u0161kodljivo, ker zadr\u017eevanje lahko vodi do okvare elasti\u010dnosti mehurja ali v zaprtje. Pomo\u010d potrebujejo predvsem nepomi\u010dni pacienti, pacienti, ki jih spremljamo na strani\u0161\u010de in tisti, ki gredo na sobno strani\u0161\u010de. Te\u017eave pacientov z inkontinenco so razli\u010dne, zato k pacientu pristopamo individualno ter celostno. Sem sodijo komunikacija, informacija v vzrokih, povezanosti in terapevtsko-negovalnih metodah, prilagoditev pripomo\u010dkov in motivacija za vzdr\u017eevanje zdravega optimizma. Pri takem pacientu uporabljamo vlo\u017eke, mre\u017easte hla\u010dke, pleni\u010dne podloge. Paciente u\u010dimo izvajati vaje za krepitev mi\u0161ic medeni\u010dnega dna, posebej mi\u0161ice zapiralke. Vaje so pomembne posebej za \u017eenske. Paciente moramo veliko spodbujati, saj so marsikateri zelo psihi\u010dno prizadeti in zato potrebujejo tudi veliko spodbude svojcev in negovalnega tima.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n<p>Menim, da se medicinske sestre premalo ukvarjajo s pacientovim izlo\u010danjem. Dokumentacija je \u017ee pravilno vodena in zapisana vendar se mi zdi, da se premalo medicinskih sester posveti pacientu, ko \u017eeli izlo\u010dati na strani\u0161\u010du. Najbolj me moti, ko pravijo sestre pacientu naj izlo\u010da kar v &#8221;plenico&#8221;, ker jo pa\u010d ima. \u010ce je pacient zmo\u017een stopiti na noge in se usesti na strani\u0161\u010de, zakaj ne bi smel iti, kot vsak \u010dlovek, na strani\u0161\u010de? Medicinska sestra bi si tako lahko vzela nekaj minut, se posvetila pacientu in mu pomagala. Pacienti so ve\u010d kot zadovoljni. Verjamem, da tudi medicinskim sestram neko\u010d ne bo vseeno, kje izlo\u010dajo ali celo odvajajo. Pacienti postanejo ob zavrnjeni pro\u0161nji pomo\u010di za strani\u0161\u010de zelo nejevoljni in potem se sestre odzovejo zelo burno. To pa na koncu, ko gre pacient domov, pusti pe\u010dat in iz vseh koncev poslu\u0161amo kak\u0161ne so medicinske sestre in kako jim je vseeno kar se ti\u010de pacientov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>LITERATURA<\/p>\n<p>Gordon. Negovalne diagnoze. Maribor: Zdravstveni dom dr. Antona Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 2006.<\/p>\n<p>Kisner, Klasinc, Rozman, Ver\u010dko Pernat. Zdravstvena nega 2. In: \u017dolger, Pivec. Zalo\u017eba Pivec, Maribor; 2006: 71-87.<\/p>\n<p>\u0160mitek. Etika v praksi \u2013 izlo\u010danje in vstavljanje urinskih katetrov. UKC Ljubljana. Obzor. Zdr. N. 2004; 38: 319\u201324. Dostopno na: http:\/\/www.obzornikzdravstvenenege.si\/Celoten_ clanek.aspx?ID=c3e9f5a9-82d1-45ed-b823-800a248b5f6e<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Skoraj v vseh kulturah je izlo\u010danje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izlo\u010danje spada med osnovne \u017eivljenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati \u017eivljenja. Se\u010d oziroma urin je teko\u010dina, ki jo proizvajajo ledvice in se izlo\u010da po se\u010dnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje se\u010da izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izlo\u010danje se\u010da brez bole\u010din in v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izlocanje\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Izlo\u010danje<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,2590,4093,4153],"class_list":["post-11907","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-inkontinenca","tag-izlocanje","tag-retenca-urina"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11907","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11907"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11907\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11920,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11907\/revisions\/11920"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11907"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11907"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11907"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}