Plju\u010dna embolija (PE) je zapora plju\u010dne arterije, ki je najpogosteje povzro\u010dijo strdki. Ti v 95% primerov nastanejo zaradi trombusa ki po krvi potujejo iz globokih ven spodnjih okon\u010din in male medenice. Strdek se zagozdi v kri\u017ei\u0161\u010du ven plju\u010dne arterije ali tam, kjer se premer \u017eile zmanj\u0161ata na velikost premera strdka ter delno ali popolno zama\u0161i plju\u010dno arterijo in krvi prepre\u010di pot v plju\u010da. To povzro\u010di razli\u010dne bolezenske spremembe, ki ji opazujemo na dihalih in obto\u010dilih. Plju\u010dna embolija (PE) je pogosto stanje in predstavlja tretji najpogostej\u0161i vzrok akutnih kardiovaskularnih stanj (za miokardnim infarktom in mo\u017egansko kapjo).<\/p>\n
Ocenjena incidenca plju\u010dne embolije v ZDA je 65\/100.000, kar bi v Sloveniji ustrezalo 1300 primerov letno. Gre za zelo resno stanje. \u017de pravilno diagnosticirana in zdravljena plju\u010dna embolije ima smrtnost pribli\u017eno 1\/12, nediagnosticirana in nezdravljena PE pa ima cca 1\/3 smrtnost. Resne so tudi kroni\u010dne posledice \u2013 razvoj plju\u010dne hipertenzije. Ker so simptomi in znaki plju\u010dne embolije nespecifi\u010dni, je postavitev diagnoze te\u017eka. PE je pogosti spregledana, predvsem pri slabo pokretnih ali hospitaliziranih bolnikih in pri bolnikih z ve\u010d boleznimi. Po drugi strani pa je pogosto tudi dejstvo, da klini\u010dni sum na plju\u010dno embolijo po diagnostiki ni potrjen in je vzrok bolnikovih te\u017eav drugo bolezensko stanje.<\/p>\n
Najpogostej\u0161i vzrok PE je globoka venska tromboza (GVT). UZ srca ima mesto pri sumu na obse\u017eno plju\u010dno embolijo, posebej v urgentnih enotah in enotah intenzivne terapije. Klasi\u010dna plju\u010dna angiografija, ki je bila v\u010dasih zlati standard postavitve diagnoze PE, se danes uporablja le v primeru interventne terapije PE \u2013 za aspiracijo \/ fragmentacijo strdkov v primeru centralne \u2013 masivne plju\u010dne embolije ob kontraindikaciji za trombolizo.<\/p>\n
Neposredna znaka akutne PE pri sta delna zapora arterije ali popolna zapora plju\u010dne arterije, ki je pogosto \u0161ir\u0161a. Mo\u017eni posredni znaki pa so plju\u010dni infark z ali brez plevralnega izliva, plo\u0161\u010date atelektaze, vi\u0161je polo\u017eena prepona, znaki hipoperfuzije in znaki obremenitve desnega srca. Znaki kroni\u010dne plju\u010dne embolije se v ve\u010dini razlikujejo od znakov akutne embolije. Zaprta \u017eila je o\u017eja kot normalno, strdki so periferni, obstenski, s steno \u017eile tvorijo topi kot, v njih so lahko vklju\u010dki kalcija.<\/p>\n
Pogosta je neenakomerna perfuzija periferije, prisotni so zanki plju\u010dne hipertenzije \u2013 \u0161ir\u0161e centralne plju\u010dne arterije, pove\u010dano desno srce z znaki hipertrofije desnega ventrikla, lahko je prisoten manj\u0161i perikardialni izliv. Lahko opazimo hipertrofi\u010dne bronhialne in druge sistemske arterije.<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n Prepre\u010devanje plju\u010dne embolije in vloga medicinske sestre:<\/p>\n Ker je PE najpogostej\u0161i akutni zaplet venske troboze in flebitisa, je v prvi vrsti smiselno uvajanje ukrepov za prepre\u010devanje in zdravljenje teh dveh bolezni in posledi\u010dno s tem prepre\u010devanje PE. Venska tromboza pomeni delno alo popolno zama\u0161itev ven s strdki (trombi). Prepre\u010devanje venske tromboze temelji na dveh na\u010delih:<\/p>\n –\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0zaviranje strjevanja krvi, na katerega vplivamo z zdravili (antikoagulanti).<\/p>\n Pogostnost venske tromboze se je zmanj\u0161ala, odkar bolnike po operacijah in \u017eenske po porodu spodbujajo k \u010dimprej\u0161nemu vstajanju, pri tem pa morajo nositi elasti\u010dne nogavice ali imeti noge povite z elasti\u010dnimi povoji. S tem stisnemo povr\u0161inske vene, pove\u010damo pretok krvi skozi globoke vene in prepre\u010dimo venozni zastoj. Pri dalj\u0161em mirovanju v postelji svetujemo vaje za razgibavanje spodnjih in zgornjih okon\u010din (Cokan, 2008; Ivanu\u0161a in \u017deleznik, 2000 str. 141: Peternel, 1991. str. 91).<\/p>\n Bolnika pou\u010dujemo o pomembnosti gibanja in ga spodbujamo k pogostemu premikanju in gibanju. Pomemben je zelo re\u017eim \u017eivljenja pri pacientu s plju\u010dno embolijo. Velik pomen ima prehrana pacienta ter fizi\u010dna aktivnost. Tudi zdravstvena vzgoja kot proces ima velik pomen pri preventivi in prepre\u010devanju bolezni.<\/p>\n Antikoagulacijska zdravila prepre\u010dijo normalno strjevanje krvi in tako ovirajo nastajanje strdkov. Kri se ne more popolnoma strditi tudi tedaj, ko je to nujno \u2013 to je v primeru krvavitve. Potrebno je paziti da zdravil ne zmanjka ter da se bolnik dr\u017ei predpisane sheme jemanja antikoagulacijske terapije. Potrebno se je izogibati aktivnostim in \u0161portom, pri katerih lahko pride do hudih po\u0161kodb in krvavitev. Zdravilo se jemlje enkrat dnevno, pozno popoldne ali zve\u010der. Kadar je INR pod 2,0 se zve\u010da tveganje za nastanek strdkov v \u017eilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zve\u010da tveganje za krvavitev.<\/p>\n Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n Plju\u010dna embolija je kompleksna bolezen in potrebno je vlo\u017eiti veliko truda tako s strani pacienta kot tudi s strani zdravstvenih delavcev, da se lahko prepre\u010dijo vsi vzroki, ki pripeljejo do nje. Pomembno je, da \u010dim hitreje prepoznamo znake plju\u010dne embolije, da jo hitro dolo\u010dimo z diagnosti\u010dnimi postopki in pravilno zdravimo, saj ima pacient le tako mo\u017enost za pre\u017eivetje in dobro rehabilitacijo Pljucna embolija je zelo resno zdravstveno stanje, ki lahko privede celo do smrti, zato menim, da je potrebno poudarjati preventivo, ki naj bi preprecevala pljucno embolijo \u2013 izogibamo se dolgotrajnemu sedenju in stoji, ne sedimo prekri\u017eanih nog, ne kadimo, izogibamo se pevelikim koli\u010dinam alkoholnih pija\u010d.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n \u00a0<\/strong>Literatura<\/strong><\/p>\n Plju\u010dna embolija (PE) je zapora plju\u010dne arterije, ki je najpogosteje povzro\u010dijo strdki. Ti v 95% primerov nastanejo zaradi trombusa ki po krvi potujejo iz globokih ven spodnjih okon\u010din in male medenice. Strdek se zagozdi v kri\u017ei\u0161\u010du ven plju\u010dne arterije ali tam, kjer se premer \u017eile zmanj\u0161ata na velikost premera strdka ter delno ali popolno zama\u0161i … Preberi ve\u010d o Plju\u010dna embolija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4164],"class_list":["post-11934","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-pljucna-embolija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11934","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11934"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11934\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11950,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11934\/revisions\/11950"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11934"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11934"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11934"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n
\n