Padci in po\u0161kodbe imajo pri starej\u0161ih ljudeh pogoste resne posledice; mnogo jih vodi v zmanj\u0161anje opravilnih sposobnosti, hospitalizacijo ali celo v smrt. Ocenjuje se, da je petina starih ljudi, ki so po\u0161kodb sprejeti v bolni\u0161nico, po kon\u010danem zdravljenju preme\u0161\u010denih iz svojih domov v skrbstvene ustanove.<\/p>\n
Dale\u010d najve\u010dji problem starej\u0161ih ljudi so padci, saj so vzrok za 45% smrti in 77% sprejemov bolni\u0161nico zaradi po\u0161kodb.<\/p>\n
Po padcih so najpogostej\u0161e po\u0161kodbe, zlomi in mo\u017eganske po\u0161kodbe. Med zlomi so najpogostej\u0161i zlomi kolkov in zlomi spodnjih okon\u010din. Vzroki za padce so pri manj starih ljudeh zdrsi, spotaknjenje, pri najstarej\u0161ih pa motnje ravnote\u017eja in vrtoglavica. Padci so obi\u010dajno rezultat kombinacije razli\u010dnih dejavnikov. Bolj\u0161e poznavanje le teh omogo\u010da ustreznej\u0161e ukrepanje in prepre\u010devanje ( Skela Savi\u0107, 2012) .<\/p>\n
<\/p>\n
RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZDRAVSTVENE NEGE<\/p>\n
Biolo\u0161ki dejavniki so povezani z naravnim procesom staranja, spremembami telesa in posledicami kroni\u010dnih in akutnih bolezni (osteoporoza, nevrolo\u0161ke motnje, slab\u0161i vid in sluh, pe\u0161anje telesne mo\u010di, manj\u0161a gibljivost). Prepre\u010devanje je, da se redno gibamo ( zato lahko poskrbi fizioterapevt), prehrana z vitaminom D, redna kontrola vida na dve leti. Pomembno je, \u00a0ko okrevamo po padcu ali po\u0161kodbi, moramo nadaljevati z gibalno aktivnostjo, da ohranimo mo\u010d in gibljivost ter zmanj\u0161amo tveganje za nove po\u0161kodbe. Vedenjski dejavniki \u00a0vklju\u010dujejo osve\u0161\u010denost, stali\u0161\u010da, dejavnosti in ravnanje starostnika v dolo\u010denih situacijah.<\/p>\n
Prepre\u010devanje je, da se v postelji \u00a0starostnik vedno najprej usede, \u0161ele nato po\u010dasi vstane, da bi dosegel predmete na polici prosi za pomo\u010d medicinsko sestro, uporablja sprehajalno palico, nosi udobne nedrse\u010de \u010devlje, izbere obla\u010dila primerna vremenskim razmeram ( za izbiro lahko prosi za pomo\u010d tudi medicinsko sestro), po potrebi uporablja \u0161\u010ditnike za kolke ali pripomo\u010dke za hojo. Okoljski dejavniki so povezani z urejenostjo okolja, varnostjo objektov ter o\u017ejega bivalnega okolja.<\/p>\n
Na starostnike zelo vpliva neosvetljen prostor, drse\u010da tla, neravne pov\u0161ine. Prepre\u010dujemo tako, da odstranimo vse ovire, da se bo lahko prosto gibal, poskrbimo za dobro razsvetljavo prostorov predvsem stopni\u0161\u010d, stopnice naj bodo nedrse\u010de in proste, obvezna ograja, stikalo naj bo \u010dim bli\u017eje postelji, v kopalnici pritrdimo dr\u017eala v kopalni kadi in ob strani\u0161\u010dni \u0161koljki. Socialno- kulturni dejavniki \u00a0odra\u017eajo ekonomske razmere posameznika ter zmo\u017enosti, da se nanje odzove.<\/p>\n
Dejavniki tveganja so nizki prihodki, nizka izobrazba, neustrezne stanovanjske razmere, omejen dostop do zdravstvenega in socialnega varstva\u00a0 (\u00a0 \u0160tudentje in \u0161tudentke 1. letnika V\u0160ZNJ, 2009 \/ 2010) .<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n
V bolni\u0161nici \/ domu starej\u0161ih ob\u010danov \u00a0je padec starostnika\/pacienta pokazatelj kakovosti. Preventivni pristop k prepre\u010devanju padcev zahteva predhodno oceno tveganja, za katero je potrebna ocenjevalna lestvica. Starostniki spadajo\u00a0 zaradi starosti\u00a0 in \u0161ibkosti v zelo ogro\u017eeno skupino prebivalstva ( Simon, 2005 ) .<\/p>\n
Sama \u0161e nisem imela izku\u0161enj s padci in te\u017ejimi po\u0161kodbami, zato si malce te\u017eje predstavljam, \u00a0kako se starostnik \/ pacient po\u010duti takrat. Naloga medicinske sestre je, da oceni tveganje za padec ali po\u0161kodbo, pravilno in pravo\u010dasno ukrepa, v primeru, da do padca \/ po\u0161kodbe pride pa mora poskrbeti za pravilno in hitro okrevanje ter spodbujanje pacienta \/ starostnika .<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
LITERATURA<\/p>\n
Simon RM. Pogostej\u0161e po\u0161kodbe v poznej\u0161ih letih: Zdrava poznej\u0161a leta naj bodo tudi lepa. Ljubljana: Dru\u0161tvo za zdravje srca in o\u017eilja Slovenije, In\u0161titut Antona Trstenjaka. 2005; 203-12 .<\/p>\n
Skela Savi\u0107 B, Hvali\u010d Touzery S, Lu\u017enik Avber\u0161ek I. Aktivno staranje kot multiprofesionalni iziv: Po\u0161kodbe starostnikov zaradi padcev. Jesenice: Visoka \u0161ola za \u00a0\u00a0zdravstveno nego Jesenice, 2012; 114: 115-19 .<\/p>\n
\u0160tudentje in \u0161tudentke 1. letnik V\u0160ZNJ. \u00a0Prepre\u010devanje po\u0161kodb in padcev pri starej\u0161ih. Jesenice, 2009\/2010 .<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Padci in po\u0161kodbe imajo pri starej\u0161ih ljudeh pogoste resne posledice; mnogo jih vodi v zmanj\u0161anje opravilnih sposobnosti, hospitalizacijo ali celo v smrt. Ocenjuje se, da je petina starih ljudi, ki so po\u0161kodb sprejeti v bolni\u0161nico, po kon\u010danem zdravljenju preme\u0161\u010denih iz svojih domov v skrbstvene ustanove. Dale\u010d najve\u010dji problem starej\u0161ih ljudi so padci, saj so vzrok … Preberi ve\u010d o Prepre\u010devanje po\u0161kodb in padcev<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4157,4158,4180,4179,4178],"class_list":["post-11957","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-padci","tag-padec","tag-poskodba","tag-poskodbe-in-padci","tag-preprecevanje-poskodb-in-padcev"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11957","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11957"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11957\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11971,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11957\/revisions\/11971"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11957"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11957"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11957"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}