{"id":11959,"date":"2016-10-27T11:50:48","date_gmt":"2016-10-27T10:50:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11959"},"modified":"2016-10-27T12:46:39","modified_gmt":"2016-10-27T11:46:39","slug":"zolcni-kamni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zolcni-kamni\/","title":{"rendered":"\u017dol\u010dni kamni"},"content":{"rendered":"<p>\u017dol\u010dni kamni so skupki kristalov v \u017eol\u010dniku ali \u017eol\u010devodih, ki merijo v premeru od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. \u017dol\u010dnik je majhna mi\u0161i\u010dasta vre\u010dka, v kateri se shranjuje \u017eol\u010d, zelenkasto rumena gosta prebavna teko\u010dina, ki jo izdelujejo jetra. \u017dol\u010d sestavljajo \u017eol\u010dne soli, elektroliti, \u017eol\u010dna barvila, holesterol in druge ma\u0161\u010dobe. Prek \u017eol\u010devoda se izliva v dvanajstnik ter tako pomaga prebavljati ma\u0161\u010dobe in nekatere vitamine. Odgovoren je tudi za odstranjevanje nekaterih odpadnih snovi iz telesa. (Madjar, 2006)<\/p>\n<p>Nastanejo, kadar pride do spremembe sestave in topnosti \u017eol\u010da. Osnovni pogoj je s holesterolom prenasi\u010den \u017eol\u010d. Obi\u010dajno pride do spremembe v razmerju med vsebnostjo holesterola, \u017eol\u010dnih kislin in fosfolipidov. Glede na prevladujo\u010do sestavino v kamnih jih delimo na holesterolske in pigmentne, ki vsebujejo ve\u010d bilirubina, v poznem obdobju pa lo\u010dimo \u0161e trde kalcinirane, v katerish se nahaja veliko kalcija. Najpogostej\u0161i so holesterolski kamni. (Kranjc, Pe\u010dovnik Balon, 2000)<\/p>\n<p>Ve\u010dina bolnikov nima te\u017eav, pri takih odkrijemo kamne pogosto naklju\u010dno z ultrazvo\u010dno preiskavo trebuha. Najpogostej\u0161i in zna\u010dilen simptom pri izra\u017eenih te\u017eavah je biliarna kolika, vendar bole\u010dina ni izklju\u010dno kr\u010devita, ampak je pogosto stalna bole\u010dina v zgornjem delu trebuha in pod desnim rebrnim lokom. Traja 15-30 minut in se lahko \u0161iri v desno lopatico. \u010ce bole\u010dina traja, moramo misliti na zaplete kot so holecistitis, holangitis in pankreatitis. Bole\u010dine spremlja slabost in bruhanje, po katerem bolniku ne odle\u017ee. Ve\u010dinoma spremljajo te\u017eave \u0161e vazomotori\u010dni znaki kot so znojenje, hipertenzija, naval krvi v glavo, tresenje&#8230;<!--more--><\/p>\n<p>Trebuh je obi\u010dajno mehak, na otip pa bole\u010d predvsem pod desnim rebrnim lokom. V nezapletenih primerih se zve\u010da aktivnost jeternih transaminaz, alkalne fosfataze, ob zapletih pa se \u0161e pove\u010da koncentracija bilirubina, porastejo znanilci vnetja in laktatne dehidrogenaze. Preiskava izbora je ultrazvo\u010dni pregled trebuha, s katerim z veliko zaneslivostjo potrdimo diagnozo. Omogo\u010da oceno velikosti in polo\u017eaja \u017eol\u010dnika, debeline njegove stene in \u0161tevila kamnov. Vzporedno lahko ugotavljamo spremembe tudi v okolnih organih, ki so posredno ali neposredno povezani z delovanjem \u017eol\u010dnika. Izbirni diagnosti\u010dni na\u010din za ugotavljanje holedoholitiaze je endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP).<\/p>\n<p>Najte\u017eji zapleti \u017eol\u010dnih kamnov so napredovalo in gnojno vnetje, gangrena ali odmiranje \u017eol\u010dnikove stene, razpok ali perforacija \u017eol\u010dnikove stene s posledi\u010dnim vnetjem potrebu\u0161nice oziroma peritonitisom. (Kranjc, Pe\u010dovnik Balon, 2000)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RE\u0160EVANJE PROBLEMA<\/p>\n<p>ZDRAVLJENJE<\/p>\n<p>Pri izbiri na\u010dina zdraljenja zdravnik upo\u0161teva \u0161tevilne dejavnike, kot so : mesto kamnov, velikost, \u0161tevilo in sestavo, zaplete zaradi kamnov, mo\u017enosti alternativnih nekirur\u0161kih metod zdravljenja.<\/p>\n<p>Bole\u010dine laj\u0161amo s spazmolitiki. \u010ce ne zadostuje dodamo analgetike. V primeru vnetja oku\u017ebo zdravimo z antibiotikom.<\/p>\n<p>Kirur\u0161ko zdravljenje \u2013 operacija izbora danes je laparoskopska holecistektomija. To pomeni, da gredo z aparatom skozi manj\u0161o odprtino v trebu\u0161ni steni v trebuh in odstranijo skoznjo \u017eol\u010dnik s kamnom vred. V\u010dasih laparoskopsa operacija ne pride v po\u0161tev, v tak\u0161nem primeru se operira klasi\u010dno z rezom pod desnim rebernim lokom.( Koren, 2005)<\/p>\n<p>Drobljenje kamnov &#8211;\u00a0 pomeni zunajtelesno zdrobitev z udarnimi valovi. Valove od zunaj usmerimo natan\u010dno v ocenjeno \u017eari\u0161\u010de kamnov in za tem zdrobimo. Lasersko drobljenje kamnov se uporablja zelo redko le izjemoma pri nekaterih bolnikih.<\/p>\n<p>Raztapljanje (litoliza) \u2013 tak na\u010dinzdravljenja se lahko uporablja le za topitev holesterolskih kamnov. Za raztapljanje\u00a0 se uporabljajo \u017eol\u010dne kisline v obliki tablet, ki zman\u0161ujejo tvorbo kamnov v \u017eelodcu na ve\u010d na\u010dinov. U\u010dinek raztapljanja je odvisen od veikosti in \u0161tevila kamnov, primernej\u0161i\u00a0 je za bolnike, ki imajo kamne, manj\u0161e kot 2 cm. (Kranjc, Pe\u010dovnik Balon, 2000)<\/p>\n<p>Pri tistih, ki imajo \u017eol\u010dne kamne sku\u0161amo v obdobju brez te\u017eav z ustrezno prehrano prepre\u010diti pretirano kr\u010denje \u017eol\u010dnika in s tem premikanja kamnov. Prisotnost \u017eol\u010dnih kamnov pogosto spremlja tudi vnetje \u017eol\u010dnika, kar posredno povzro\u010da motnjo v prebavi ma\u0161\u010dob. Hrana naj bo pri njih \u010dim manj mastna, brez ocvrtih jedi. Jedilnik naj nebi vseboval jedi, ki napenjajo, niti te\u017eko prebavljivih jedi. Pri napadu \u017eol\u010dnih kolik je dieta stradalna, s tako imenovano \u010dajno pavzo, kasneje, ko se bole\u010dine umirijo, pa naj bo hrana prakti\u010dno brez ma\u0161\u010dob, kasneje pa lahko bolnik \u017ee nadaljuje s prehodno \u017eol\u010dno dieto.<\/p>\n<p>Bolniki z operativno odstranjenim \u017eol\u010dnikom imajo lahko v prehodnem obdobju te\u017eave z napenjanjem po jedi in driskami. (Koren, 2005)<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>KRITI\u010cNO MNENJE \u0160TUDENTA<\/p>\n<p>Menim, da mnogo ljudi,\u00a0 ki dobijo znake \u017eol\u010dnih kamnov sploh ne vedo, kam bi lahko te zanke pripisali, sploh \u010de se s tem \u0161e niso sre\u010dali, oziroma o tem ni\u010d kaj dosti sli\u0161ali. Tema \u017eal ni tako izpostavljena medijem, kot druge bolezni npr. sladkorna bolezen, hipertenzija in podobno. Pacienti, ki imajo \u017eol\u010dne kamne pa morajo biti dobro pou\u010deni o pravilni prehrani, da se v doma\u010dem okolju lahko tega \u010dim bolj dr\u017eijo in zman\u0161ajo te\u017eave.<\/p>\n<p>LITERATURA<\/p>\n<p>Kranjc I., Pe\u010dovnik Balon B. Interna medicina. Univerza v Mariboru, Visoka zdravstvena \u0161ola. Maribor, 2000.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u017dol\u010dni kamni so skupki kristalov v \u017eol\u010dniku ali \u017eol\u010devodih, ki merijo v premeru od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. \u017dol\u010dnik je majhna mi\u0161i\u010dasta vre\u010dka, v kateri se shranjuje \u017eol\u010d, zelenkasto rumena gosta prebavna teko\u010dina, ki jo izdelujejo jetra. \u017dol\u010d sestavljajo \u017eol\u010dne soli, elektroliti, \u017eol\u010dna barvila, holesterol in druge ma\u0161\u010dobe. Prek \u017eol\u010devoda se izliva v dvanajstnik &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zolcni-kamni\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">\u017dol\u010dni kamni<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4182,4181,1916],"class_list":["post-11959","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-o-zolcnih-kamnih","tag-zolcni-kamen","tag-zolcni-kamni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11959"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11972,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11959\/revisions\/11972"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11959"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11959"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11959"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}