{"id":11965,"date":"2016-10-27T12:29:52","date_gmt":"2016-10-27T11:29:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=11965"},"modified":"2016-10-27T12:47:24","modified_gmt":"2016-10-27T11:47:24","slug":"zdravstvena-nega-pacienta-s-poskodbo-spodnje-in-zgornje-okoncine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-pacienta-s-poskodbo-spodnje-in-zgornje-okoncine\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega pacienta s po\u0161kodbo spodnje in zgornje okon\u010dine"},"content":{"rendered":"<p>Pacient je po po\u0161kodbah okon\u010din v la\u017ejih primerih ambulanto zdravljen, v te\u017ejih primerih pa je potrebno bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje. V kolikor so to po\u0161kodbe npr. zlom, ko po namestitvi mavca lahko pacient odide domov in hodi na kontrolo temu sledi ambulantno zdravljenje. V te\u017ejih primerih, kot so operacije pa je potrebno bolnika sprejeti v bolni\u0161nico. V obeh primerih je pomembna vloga medicinske sestre. V prvem primeru s svojim strokovnim znanjem svetuje pacientu kako postopati v primeru bole\u010din, oteklin itd. V drugem primeru pa ima medicinska sestra pomembno vlogo pri sprejemu pacienta na oddelek, po zdravnikovem naro\u010dilu vzame pacientu material za laboratorijske in diagnosti\u010dne preiskave ter ga v dolo\u010denih primerih pripravi na operativni poseg, pomaga pri opravljanju \u017eivljenjskih funkcij, nudi oporo pacientu ga spodbuja in posku\u0161a \u010dim bolje prispevati k okrevanju pacienta (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Re\u0161evanje problema<br \/>\nNajpogostej\u0161e negovalne diagnoze pacientu po zlomu okon\u010din in ZN<\/p>\n<p>Bole\u010dina: pacient do\u017eivlja in izra\u017ea mo\u010dno neugodje in neprijetne ob\u010dutke. Bole\u010dina je po definiciji Mednarodnega zdru\u017eenja za prou\u010devanje bole\u010dine (IASP) neprijetna \u010dutna in \u010dustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno po\u0161kodbo tkiva. Vendar vzrok bole\u010dine ni nujno po\u0161kodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako po\u0161kodbo tkiva spremlja bole\u010dina (Wikipedija).<!--more--><\/p>\n<p>Na\u010drtovane intervencije ZN so: da so zgodnji znaki bole\u010dine pravo\u010dasno opa\u017eeni in ocenjeni po bole\u010dinski lestvici, po naro\u010dilu zdravnika pravo\u010dasno apliciranje analgeti\u010dne terapije, jo dokumentirati in ocenili pacientov odziv, odstranitev vzrokov za dodatno bole\u010dino (urejenost postelje, udoben polo\u017eaj), redno spremljanje vitalnih funkcij in se ob odstopanjih posvetovati z zdravnikom (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>ZN izvajamo po na\u010drtu ZN: pomembno je redno opazovanje pacienta, prepoznati vzroke in takoj\u0161nje ukrepanje (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Gibanje: nezmo\u017enost samostojnega premikanja okon\u010din in spreminjanja polo\u017eajev. Na\u010drtovane intervencije ZN: pred premikanjem pacienta je potrebno preveriti zdravnikova navodila in jih upo\u0161tevati, pacientovo okon\u010dino premikamo po\u010dasi nikoli ne delamo ni\u010d &#8221;na silo&#8221;, pacientu je potrebno pojasniti postopek in pomen gibanja, mu zagotoviti ugodno po\u010dutje, varnost, med izvajanjem vaj nadzirati \u017eivljenjske funkcije, vaje za\u010deti izvajati s pomo\u010djo fizioterapevta, pacienta opazovati da med izvajanjem vaj pravilno diha. Vsa opa\u017eanja je potrebno dokumentirati (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Mo\u017ena okvara ko\u017ee: Stanje v katerem je mo\u017eno, da se bo ko\u017ea pacienta spremenila. Intervencije ZN: zgodnje odkrivanje ogro\u017eenih delov telesa, obra\u010danje pacienta, uporaba razbremenilnih blazin, zagotoviti dobro prehranjenost pacienta, pravilna nega ko\u017ee, masa\u017ea izpostavljenih predelov, ustrezna mikroklima, redna menjava perila (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Nevarnost infekcije: prisotnost zvi\u0161ane mo\u017enosti za vdor patogenih organizmov. Intervencije ZN: oceniti stanje rane, glede na barvo, temperaturo, vonj, izgled, rano o\u010distiti po principih asepse, meriti vitalne funkcije, o spremembah obvestiti zdravnika in prepre\u010devati prenos oku\u017eb z razku\u017eevanjem (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Opredelitev problema po \u017eivljenjskih aktivnostih<\/p>\n<p>Prehranjevanje in pitje<\/p>\n<p>Nezmo\u017enost gibanja, bole\u010dina, mavec, itd. zaradi po\u0161kodbe okon\u010dine predstavlja bolniku veliko oviro pri opravljanju vsakodnevnih \u017eivljenjskih aktivnosti. Ena izmed njih je prehranjevanje in pitje. Naloga MS je, da pacientu \u010dim bolj olaj\u0161a hranjenje, zagotovi ustrezno konsistenco hrane potrebno pa je tudi, da zazna bolnikove potrebe katere bo mo\u017eno ugotoviti s pomo\u010djo opazovanja neverbalne komunikacije pacienta. Prav tako je naloga MS, da pacienta posede v primeru, da je to dovoljeno s strani zdravnika, da mu hrano servira, ga za\u0161\u010diti, ter hrano po potrebi razkosa, pozorni moramo biti, da se zaradi nespretnosti pacient ne polije ali ope\u010de. Kljub omejitvam pacienta pa MS ne sme pozabiti pacienta \u010dim bolj spodbujati k samostojnosti v hranjenju. V primeru ko je bolnik pri hranjenju popolnoma odvisen od MS pa je potrebno bolnika hraniti (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Osebna higiena in urejenost<\/p>\n<p>Pacient po po\u0161kodbi zgornje in spodnje okon\u010dine je pri omenjeni \u017eivljenjski aktivnosti zelo odvisen od pomo\u010di osebja tima. MS pri pacientu, ki ne sme ali ne more vstati opravi posteljno kopel, pol pomi\u010dnim pacientom pomaga pri umivanju pri lijaku ali pa pacienta pospremi v kopalnico, saj se tako bolniku zagotovi najve\u010dja intimnost in zasebnost. Pomembno je, da pacientu pomagamo pri delih telesa, ki jih ni zmo\u017een umiti sam, dolo\u010denih gibih, da pri umivanju ne povzro\u010damo prevelikih bole\u010din pacientu ter da dodatno skrbimo za pacientovo varnost. Po\u0161kodovane predele je med nego potrebno opazovati ter spremembe dokumentirati. Pozorni moramo biti tudi na morebitne vrtoglavice, ki so po operacijah pogoste (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Obla\u010denje in sla\u010denje<\/p>\n<p>Pred za\u010detkom same higiene je potrebno pacientu pomagati pri sla\u010denju tako, da pri tem bolnikova po\u0161kodovana okon\u010dina \u010dim bolj miruje, ter ni izpostavljena ve\u010djemu premikanju in zahtevnim gibom. Pacientu olaj\u0161a obla\u010denje tako, da ga pou\u010di o tem, da se sprva oble\u010de prizadeta okon\u010dina, nato pa zdrava pri \u010demer pa je tudi nujno potrebna ustrezna velikost pi\u017eame (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Spanje in po\u010ditek<\/p>\n<p>Pri okrevanju je bistvenega pomena, da se pacient preko no\u010di dobro naspi ter se tako okrepi za izvajanje vaj s fizioterapevtom. Spanje je pomembno, saj z njim bolnik dobi potrebno energijo, ter voljo do \u010dim hitrej\u0161ega okrevanja. MS pacienta pred spanjem higiensko uredi, mu zagotovi urejeno posteljno enoto, ustrezna obla\u010dila, ga namesti v ustrezni polo\u017eaj za spanje, ker pa je najve\u010dkrat vzrok nespe\u010dnosti pri tovrstnih pacientih bole\u010dina pa je pomembno, da je MS pozorna na to kdaj se pojavi, da pacienta ve\u010dkrat povpra\u0161a o bole\u010dini in jakosti le-te, ter da po potrebi aplicira analgetike (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Izogibanje nevarnostim v okolju<\/p>\n<p>MS mora biti \u0161e\u00a0 bolj pozorna na pacientovo varnost kot sicer, saj je bolnik ogro\u017een. Pri bolni\u0161ki postelji je potrebna stalna namestitev posteljnih ograjic, da bolnik nebi padel iz postelje. Paciente, ki za hojo uporabljajo bergle ali druge pripomo\u010dke je potrebno pou\u010diti o pravilni uporabi ter jih spremljati, saj so nestabilni, imajo slab\u0161e ravnote\u017eje \u0161e posebno starej\u0161i ljudje, prav tako je potrebno zagotoviti ustrezno obutev pacientu (ne preveliki \u010devlji), po mo\u017enosti naj imajo nedrse\u010d podplat saj je nevarnost zdrsa, poskrbimo, da ima pacient o\u010dala, da je prostor ustrezno osvetljen, ter ponovno posve\u010damo pozornost neverbalni komunikaciji ter po\u010dutju pacienta (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Komunikacija<\/p>\n<p>Skozi vse \u017eivljenjske aktivnosti se prepleta aktivnost komuniciranje. Pogovor med pacientom in MS je zelo pomemben saj s tem pridobi zaupanje bolnika. Prav tako mu mora zagotavljati stike s svojci in jih vklju\u010devati v zdravstveno nego. Pri delu z bolnikom je potrebno poznati odnose z doma\u010dimi, pomemben je odnos med MS in bolnikom in prav tako odnos med bolniki in sobolniki, saj so pozitivni odnosi eni tistih, ki pripomorejo k la\u017ejemu okrevanju (Cesarec, 2009).<\/p>\n<p>Zdravstvena vzgoja MS<\/p>\n<p>MS spodbuja \u017ee v \u010dasu hospitalizacije, da sam \u010dim bolj aktivno sodeluje pri zdravstveni negi, pri tem pa upo\u0161teva njegovo znanje. Prav tako skrbi za povezavo s svojci, ki bodo za njega skrbeli doma v kolikor bo to potrebno. Paciente in svojce nau\u010di izvajanja nekaterih intervencij in jim poda ustna in pisna navodila (\u0160tuhec, 2009).<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Kriti\u010dno mnenje<br \/>\nZdravstveno nego pacienta s po\u0161kodbami okon\u010din sem v praksi opazovala in spoznavala med delom, ki sem ga opravljala v Splo\u0161ni Bolni\u0161nici Jesenice. Menim, da je postopek zahteven saj zaradi morebitnih nepravilnosti lahko pride do vrsto zapletov, ki imajo neprijetne posledice. Opazila sem, da so MS z delom dobro pou\u010dene in da pri tem upo\u0161tevajo standarde ZN. Menim, da so poleg velikega znanja in izku\u0161enj pri delu potrebne tudi potrpe\u017eljivost in skrbnost do pacienta, ter spretnost in natan\u010dnost.<\/p>\n<p>Zaradi po\u0161kodb zgornjih in spodnjih okon\u010din so med nami ljudje s te\u017ekimi posledicami kot so tudi invalidnost. Ugotavljamo pa, da se mo\u017enosti za okrevanje z razvojem medicine ve\u010dajo. Najbolj\u0161e rezultate zdravljenja pacientov s po\u0161kodbami dobimo, \u010de vsi ki sodelujejo aktivno, strokovno in z veliko truda sodelujejo usklajeno, kar pomeni tudi dobro izmenjavo informacij o pacientu pri \u010demer ima prav tako pomembno vlogo medicinska sestra. Delo medicinske sestre je zahtevno, stresno in potrebno dobrega izobra\u017eevanja in usposobljenosti. Vse to ugotavljam med pregledom razli\u010dne literature, da jim ne primanjkuje saj so zelo dobro in strokovno izobra\u017eene na svojem podro\u010dju. Najbolje bi bilo, da v dana\u0161njem hitrem in v\u010dasih nevarnem tempu \u017eivljenja ve\u010djo pozornost namenimo prepre\u010devanju tovrstnih po\u0161kodb. Kljub strokovnemu in pravilnemu delu zaposlenih v zdravstvu ne moremo prepre\u010diti posledic, ki jih v\u010dasih take po\u0161kodbe pustijo za seboj kot so invalidnost.<\/p>\n<p>Viri in literatura<\/p>\n<p>\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bole\u010dina. Dostopno na spletni strani: http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bole\u010dina (8.10.2013).<\/p>\n<p>\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Oskrba politravmatiziranca. Mateja \u0160tuhec. Maribor 2009. Dostopno na: http:\/\/dkum.uni-mb.si\/IzpisGradiva.php?id=10775 \/ (8.10.13).<\/p>\n<p>\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ZN bolnika po zlomu spodnjih okon\u010din. Lea Cesarec. Maribor 2009. Dostopno na:<\/p>\n<p>http:\/\/dkum.uni-mb.si\/Iskanje.php?type=napredno&amp;stl0=Avtor&amp;niz0=Lea+Cesarec\/ (8.10.13).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Pacient je po po\u0161kodbah okon\u010din v la\u017ejih primerih ambulanto zdravljen, v te\u017ejih primerih pa je potrebno bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje. V kolikor so to po\u0161kodbe npr. zlom, ko po namestitvi mavca lahko pacient odide domov in hodi na kontrolo temu sledi ambulantno zdravljenje. V te\u017ejih primerih, kot so operacije pa je potrebno bolnika sprejeti v bolni\u0161nico. V &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-pacienta-s-poskodbo-spodnje-in-zgornje-okoncine\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega pacienta s po\u0161kodbo spodnje in zgornje okon\u010dine<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4186,4185,80,4184,1226],"class_list":["post-11965","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-poskodba-spodnje-okoncine","tag-poskodba-zgornje-okoncine","tag-zdravstvena-nega","tag-zlom","tag-zlomi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11965","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11965"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11965\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11975,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11965\/revisions\/11975"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11965"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11965"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11965"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}