Pr\u0161ica je poglavitni alergen v hi\u0161nem prahu. Pr\u0161ice so pribli\u017eno 0.3mm velike \u017eivalice, sorodnice pajkov, klopov in \u0161korpijonov. Najve\u010d jih je v blazinah, vzmetnicah, preprogah, talnih oblogah iz tekstila, oblazinjenem pohi\u0161tvu, oblekah in igra\u010dah iz blaga. V vzmetnici je lahko do 2 milijona pr\u0161ic. Hranijo se s \u010dlove\u0161kih prhljajem, ker ne morejo u\u017eivati teko\u010dine, lahko pre\u017eivijo le v zraku z vsaj 50% relativno vla\u017enostjo. Za njihov razvoj je optimalna temperatura 22-26\u00b0C. Najbolj se razmno\u017eijo v poletnih mesecih, njihov alergen, ki je v iztrebku, pa ostane v prahu v veliki koncentraciji do konca zime.<\/p>\n
Tveganje, da bo nekdo postal alergi\u010den na pr\u0161ico, je sorazmerna koli\u010dini alergena v prahu in tudi aktivnosti alergijske bolezni je odvisna od koli\u010dine alergena, ki jo bolnik vdiha. \u010ceprav pr\u0161ice ni mo\u010d povsem iztrebiti, je vseeno potrebno in u\u010dinkovito izvajati ukrepe, ki zmanj\u0161ajo koli\u010dino alregena v bivalnih prostorih. Koli\u010dino alergena v hi\u0161nem prahu lahko ocenimo s preprostim testom, ki se imenuje Acarex test.<\/p>\n
Ukrepi<\/strong><\/p>\n – <\/strong>nepredu\u0161no zaprtje vzmetnice, blazine in odeje v posebne protialergijske ovoje. Ta ovoj prepre\u010di, da bi alergeni pri\u0161li v zrak. Narejeni so iz gosto tkanih mikrovlaken, zato so neprepustni za pr\u0161ice in njihove alergene delce. Vtkane imajo karbonske niti, ki delujejo antistati\u010dno.<\/p>\n – blazine in odeje naj bodo iz umetnih vlaken, ki jih lahko peremo<\/p>\n -bomba\u017ene prevleke za blazine in odeje tedensko peremo pri 60\u00b0C<\/p>\n – najbolj\u0161a talna obloga je parket<\/p>\n – zavese naj bodo lahke in jih pogosto peremo<\/p>\n -odsvetuje se hranjenje zimske garderobe v spalnici<\/p>\n – sede\u017ene garniture in stoli naj ne bodo iz blaga<\/p>\n – spalnico dobro zra\u010dimo, postelja naj bo preko dneva odgrnjena<\/p>\n – svetuje se sesanje z vodnim sesalnikom ali s sesalnikom, ki ima HEPA filter.<\/p>\n – pr\u0161ice ubijemo z zmrzovanjem, zato lahko manj\u0161e kose posteljnine in igra\u010de zamrznemo v zamrzovalni skrinji, vzmetnico in preproge pa v mrzlih zimskih dneh odnesemo na prosto.<\/p>\n kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n V ambulanti alergolo\u0161ke in pulmolo\u0161ke dejavnosti alergolo\u0161ke teste opravlja za to usposobljena medicinska sestra s specialnimi znanji. Pri svojem delu je vedno natan\u010dna, strokovna in pacienta obravnava kontinuirano po protokolu. Pred testiranjem mu razlo\u017ei postopek dela, med samim testiranjem pa mu poda jasna navodila z nadaljnjim postopkom in koliko \u010dasa mora po\u010dakati na prave rezultate testa v \u010dakalnici. S sestrami sem se dobro razumela in veliko nau\u010dila. Ker se dejavnosti v ambulanti menjavajo, imajo medicinske sestre zelo veliko dela, saj je dnevno naro\u010denih veliko pacientov, zato so bile na\u0161e pomo\u010di toliko bolj vesele.<\/p>\n Literatura: –<\/strong> Navodila za pacienta (Klinika Golnik)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pr\u0161ica je poglavitni alergen v hi\u0161nem prahu. Pr\u0161ice so pribli\u017eno 0.3mm velike \u017eivalice, sorodnice pajkov, klopov in \u0161korpijonov. Najve\u010d jih je v blazinah, vzmetnicah, preprogah, talnih oblogah iz tekstila, oblazinjenem pohi\u0161tvu, oblekah in igra\u010dah iz blaga. V vzmetnici je lahko do 2 milijona pr\u0161ic. Hranijo se s \u010dlove\u0161kih prhljajem, ker ne morejo u\u017eivati teko\u010dine, lahko … Preberi ve\u010d o Alergija na pr\u0161ico – ukrepi<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[4193,4192,3803],"class_list":["post-11991","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-alergija-na-prsico","tag-alergija-prsica","tag-ids"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11991","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11991"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11991\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11992,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/11991\/revisions\/11992"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11991"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=11991"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=11991"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}