Po nekaterih ocenah ima sladkorno bolezen \u017ee vsak peti \u010dlovek, starej\u0161i od petin\u0161estdeset let. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kroni\u010dno zve\u010danega\u00a0 krvnega sladkorja ( glukoze ). Normalna vrednost glukoze v krvi zjutraj na te\u0161\u010de zna\u0161a od 3, 6 do 6, 1 mmol \/ l krvi. Ta nastane zaradi pomanjkanja insulina, ki ga lahko spremlja zmanj\u0161ana ob\u010dutljivost organizma nanj. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob in beljakovin. Bolezen se ka\u017ee z zna\u010dilnimi te\u017eavami, ki so posledica zve\u010danega krvnega sladkorja (obilno mokrenje, \u017eeja, huj\u0161anje, oslabelost, itd. ). Posledica bolezni so za sladkorno bolezen zna\u010dilna okvara malih \u017eil (o\u010di in ledvice), velikih \u017eil odvodnic (arterioskleroza) in okvara \u017eivcev (Bohnec, Klavs, Toma\u017ein \u0160porar, Kra\u0161ovec, \u017dargaj, 2006 ) .<\/p>\n
Kapilarna kri je me\u0161anica venske, arterijske kapilarne krvi ter medceli\u010dne in celi\u010dne teko\u010dine. Sestava vzorca krvi je odvisna od pretoka krvi v podko\u017eju in v trenutku odvzema krvi. Kapilarni odvzem izvajamo z vbodom v ko\u017eo z ( mikro ) lanceto ali in prestrezanjem kaplijice krvi v namenski mikrozbiralnik, na plo\u0161\u010dico ( mikrokiveto ), kapilarno cevko-pipeto, na objektno stekelce ali na testni trak ( Veber Me\u017eik, Kalender Smajlovi\u010d, Piva\u010d, Romih, 2010 )<\/p>\n
RE\u0160EVANJE PROBLEMA S PODRO\u010cJA ZDRAVSTVENE NEGE<\/p>\n
Sladkorno bolezen razdelimo na dve obliki: sladkorno bolezen tipa 1 in sladkorno bolezen tipa 2. Za sladkorno bolezen tipa I (ali od inzulina odvisno) je zna\u010dilno napredujo\u010de propadanje pankreasnih celic beta, ki proizvajajo inzulin. Obi\u010dajno se razvije \u017ee pred tridesetim letom starosti. Povzro\u010dijo jo lahko razli\u010dni dejavniki: genetski dejavniki,\u00a0 imunski dejavniki (nana\u0161ajo se na specifi\u010dno obrambo organizma pred oku\u017ebami), dejavniki iz okolja (ki so odvisni od delovanja bakterij, virusov in kemijskih snovi).Za sladkorno bolezen tipa II (ali od inzulina neodvisno) pa sta zna\u010dilna tako zmanj\u0161ano ali celo popolnoma prekinjeno nastajanje inzulina kot tudi neodzivnost tkiv na inzulin, ki ga trebu\u0161na slinavka \u0161e vedno proizvaja. V tem primeru imajo pomembno vlogo genetski dejavniki, da pa se bolezen izrazi, morajo biti prisotni tudi pridobljeni dejavniki ali dejavniki iz okolja. Med pridobljene dejavnike \u0161tejemo starost, na\u010din prehranjevanja, prese\u017eno telesno maso in debelost, porazdelitev ma\u0161\u010dob, dislipidemijo, stres, zdravila, alkohol in premajhno telesno dejavnost. Izpostavljenost tem dejavnikom postane \u0161e izrazitej\u0161a s starostjo ( Patologija \/ Sladkorni bolniki \/ Slovenija \u2013 Mearini Diagnostic, 15.12.2012 ) .<\/p>\n
Kapilarni kri je me\u0161anica venske in arterijske kapilarne krvi ter medceli\u010dnine in celi\u010dne teko\u010dine. Koncentracije analitov v kapilarni krvi so dobro primerljive s tistimi v venski krvi, vendar je koncentracija glukoze nekoliko ve\u010dja. Pri jemanju krvi moramo upo\u0161tevati vsa navodila za delo s ku\u017eninami. Vbodno mesto mora biti toplo, saj ogrevanje do 7-krat pove\u010da pretok arterijske krvi. Vbodna mesta za kapilarni odvzem so lateralna in medialna povr\u0161ina stopala (dojen\u010dki), plantarne povr\u0161ine palcev na nogi, palmarne povr\u0161ine zadnjega segmenta prstov na roki in u\u0161esne me\u010dice \u2013 odvzem ni priporo\u010dljiv. Pripomo\u010dki za kapilarni odvzem so pladenj za pripomo\u010dke, nesterilne za\u0161\u010ditne rokavice, sterilne mikrolancete, sterilni zlo\u017eenci, razku\u017eilo za roke, zbiralnik za ostre predmete, ko\u0161 za odpadke in samolepilni obli\u017e.<\/p>\n
Pacientu se najprej predstavimo, ga identificiramo in dobimo njegovo privolitev. Razku\u017eimo si roke in pripravimo pripomo\u010dke na doseg roke. Pacienta pomirimo si izberemo prst, ki je primerno ogret. Izogibamo se kazalcu in palcu. Z zlo\u017eencem razku\u017eimo vbodno mesto in po\u010dakamo kontaktni \u010das (30s). razku\u017eimo roke in oble\u010demo rokavice in zbodemo. Prvo kapljo vedno obri\u0161emo, ker je polna tkivne teko\u010dine in del\u010dkov ko\u017ee ter je kri, zato razred\u010dena. Druga kaplja je primerna za vzorec. Vbodno mesto pokrijemo in po\u010dakamo na rezultat. Dokumentiramo v diabeti\u010dno listo in vrednosti poro\u010damo zdravniku. Pri odraslih se kapilarni odvzem priporo\u010da v primerih, ko so povr\u0161inske vene te\u017eko dostopne ali po\u0161kodovane, pri debelih ljudehe, obse\u017enih opeklinah, malignih obolenjih. Kapilarnega odvzema ne izvajamo pri dehidriranih pacientih, osebah v \u0161oku in osebah, ki so podhlajene. Imamo tudi dobre in slabe strani kapilarnega odvzema. Lahek dostop, ve\u010d mo\u017enih odvzemnih mest, ve\u010dja mo\u017enost menjave le teh so dobre strani. Slabe strani so, da ni uporaben za vse preiskave, pridobimo le omejeno koli\u010dino krvi in lahko dobimo tudi nepravilen izid. Zaplet, ki lahko nastane pri kapilarnem odvzemu je podalj\u0161ana krvavitev iz vbodnega mesta ali v podko\u017eje, brazgotinjenje, oku\u017eba in vnetje v podro\u010dju odvzema krvi (Bohnec, Klavs, Toma\u017ein \u0160porar, Kra\u0161ovec, \u017dargaj, 2006 ) <\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
KRITI\u010cNO MNENJE<\/p>\n
Moje mnenje je, da je potrebna pri kapilarnem odvzemu krvi dobra priprava medicinske sestre, ki mora biti psihi\u010dna in fizi\u010dna. Seznanjena mora biti s pravilnim postopkom odvzema kapilarne krvi, poznati mora pripomo\u010dke, kateri so potrebni pri odvzemu, mo\u017ene zaplete, slabe in dobre stvari odvzema ter ustrezno mora pripraviti pacienta pred odvzemom. Svoje delo mora dokumentirati in, \u010de je potrebno rezultate poro\u010dati zdravniku.<\/p>\n
<\/p>\n
LITERATURA<\/p>\n
Bohnec M, Klavs J, Toma\u017ein \u0160porar M, Kra\u0161ovec A, \u017dargaj B. Sladkorna bolezen Priro\u010dnik. : Krvne preiskave, testi OGT in standardi za kapilarni in venski odvzem krvi. Ljubljana 2006;48:49-74 .<\/p>\n
Patologija \/ Sladkorni bolniki \/\u00a0 Mearini Diagnostic . Sladkorna bolezen. Dostopno na : http:\/\/www.menarinidiagnostics.si\/Sladkorni-bolniki\/patologija ( 08.12.2012 ) .<\/p>\n
Veber Me\u017eik M, Kalender Smajlovi\u010d S, Piva\u010d S, Romih K. Kabinetne vaje : Teorija 2010. Jesenice: Visoka \u0161ola za zdravstveno nego Jesenice, 2010 .<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po nekaterih ocenah ima sladkorno bolezen \u017ee vsak peti \u010dlovek, starej\u0161i od petin\u0161estdeset let. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je stanje kroni\u010dno zve\u010danega\u00a0 krvnega sladkorja ( glukoze ). Normalna vrednost glukoze v krvi zjutraj na te\u0161\u010de zna\u0161a od 3, 6 do 6, 1 mmol \/ l krvi. Ta nastane zaradi pomanjkanja insulina, ki ga lahko … Preberi ve\u010d o Na kratko o sladkorni bolezni<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3843,3803,4033,1914],"class_list":["post-12014","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-diabetes","tag-ids","tag-o-sladkorni-bolezni","tag-sladkorna-bolezen"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12014","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12014"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12014\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12034,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12014\/revisions\/12034"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12014"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12014"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12014"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}