{"id":1203,"date":"2010-02-10T21:30:36","date_gmt":"2010-02-10T20:30:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1203"},"modified":"2010-05-16T15:54:45","modified_gmt":"2010-05-16T14:54:45","slug":"nevrologija-zapiski-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-zapiski-2010\/","title":{"rendered":"Nevrologija zapiski 2010"},"content":{"rendered":"

\"nevrologija-astrocit\"Osnovna funkcionalna enota \u017eiv\u010dnega tkiva je NEVRON, ki ima obliko zvezde- ASTROCIT. <\/strong><\/p>\n

Sestoji iz:<\/strong>
\n\u2022 celi\u010dne membrane, znotraj je CITOSOL ali citoplazma,
\n\u2022 jedra ali NUCLEUS.<\/p>\n

Celice na robu niso gladke, ravne, temve\u010d so prepletene z nizom podalj\u0161kov, ki so kraj\u0161i- DENDRITI; eden je dalj\u0161i, ta je AKSON ali NEVRIT.<\/p>\n

Ti podalj\u0161ki predstavljajo najpomembnej\u0161e mesto prenosa impulza iz enega mesta na drugo.<\/p>\n

Akson se deli na TELODENDRONE, ki so povezani s podalj\u0161ki sosednjih celic- te povezave so SINAPSE, ki je mesto povezave, preko katere poteka prena\u0161anje \u017eiv\u010dnih impulzov (informacij v na\u0161em \u017eiv\u010dnem sistemu).
\n
\nIn celotno na\u0161e \u017eivljenje bazira na tem procesu (tudi proces staranja,\u2026). Pred leti so ugotovili, da se tiste \u017eiv\u010d. celice, ki so neprestano v akciji, ostanejo globoko v starosti \u0161e vedno vitalne.<\/p>\n

S starostjo se \u0161tevilo sinaps manj\u0161a. V posebni \u017eivljenjski vijugi (PRECENTRALNA VIJUGA) se \u0161e posebej to \u0161tevilo manj\u0161a; za razliko od primarnega vidnega centra, ki je v skorji v zatilnem delu, kjer se \u0161tevilo bistveno ne zmanj\u0161uje (s pomo\u010djo tega centra gledamo).<\/p>\n

Zato \u010dlovek, ko se stara, mora vzdr\u017eevati aktivnost sinaps in to z neprestanim u\u010denjem, s pridobivanjem znanja.<\/p>\n

Mo\u017egani so v ve\u010dini sestavljeni iz beline, to je znotraj in to so mielinska vlakna; na povr\u0161ini je skorja- CORTEX, ki je siva masa; v notranjosti pa imamo posamezna potopljena jedra sive mase, to so bazalni gangliji – GANGLIA BASALIA;<\/p>\n

ki so odgovorni za na\u0161e nehoteno gibljivost. Ko prede do okvare le-teh se pojavijo nehoteni gibi (npr. Parkinsova b.)<\/p>\n

EKSTAPIRAMIDALNO MOTORIKO pa lahko povzro\u010dijo tudi nekatera zdravila (stemiti, torekan, regin), za njo so tudi odlo\u010dilni bazalni gangliji, pojavlja pa se v obliki tremorja, atetoze\u2026<\/p>\n

\u017dIV\u010cNI SISTEM razdelimo na:<\/strong><\/p>\n

– osrednji ali centralni \u017eiv\u010dni sitem<\/p>\n

– periferni \u017eiv\u010dni sistem<\/p>\n

– avtonomni ali vegetativni \u017eiv\u010dni sistem.<\/p>\n

OSREDNJI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/strong><\/p>\n

Je sestavljen iz:<\/p>\n

velikih mo\u017eganov: ENCEPHALON CEREBRUM<\/p>\n

malih mo\u017eganov: CEREBELUM
\nznotraj njih in navzdol poteka<\/p>\n

mo\u017egansko deblo: TRUNCUS CEREBRI, ki pa je sestavljen iz: mosti\u010dka: PONS<\/p>\n

medmo\u017eganja: MESENCEPHALON<\/p>\n

kavdalno sledi podalj\u0161ana hrbtenja\u010da: MEDULLA OBLONGATA<\/p>\n

Mo\u017egansko deblo je vitalnega pomena, saj se tu nahajajo \u017eivljenjsko pomembni centri (za dihanje, za srce, za pritisk, za termoregulacijo) in pri okvari mo\u017eganskega debla nastopi smrt v trenutku.<\/p>\n

VELIKI MO\u017dGANI<\/strong>
\nVeliki mo\u017egani se nahajajo v prednji in srednji mo\u017eganski kotanji (intrakranialno, znotraj lobanje kostnega oklepa). Oddvojeni so od dela mo\u017eganskega centra z membrano- TENTORIJUM.<\/p>\n

Te\u017ea: 1400 \u2013 1500g in vse kar je pod 1000g je povezano z intelektualnim deficitom (oligofrenijo).<\/p>\n

\u017denski mo\u017egani so la\u017eji od mo\u0161kih.<\/p>\n

Stopnja inteligentnosti ni premosorazmerno odvisna od te\u017ee mo\u017eganov, temve\u010d od \u0161tevila mo\u017eganskih vijug.<\/p>\n

Delijo se na:<\/strong><\/p>\n

dve polobli ali HEMIOSPHERIUM DEXTRUM in SINISTRUM CEREBRUM,<\/p>\n

ki sta med seboj povezani s CORPUS CALOSUM (belo maso), ki je na povr\u0161ini valovita, nagubana in deli posamezne
\nbrazde- SULCUS na posamezne vijuge- GYRUS.<\/p>\n

Anatomsko, posamezne brazde delijo pomembne dele velikih mo\u017eganov. Centralna brazda \u2013SULCUS CENTRALIS deli poloblo na naslednje re\u017enje:<\/p>\n

\u010delni re\u017eenj \u2013 LOBUS FRONTALIS (zaznava vonja)<\/p>\n

temenski re\u017eenj \u2013 LOBUS PARIETALIS<\/p>\n

zatilni re\u017eenj \u2013 LOBUS OCCIPITALES<\/p>\n

sen\u010dni\u010dni re\u017eenj \u2013 LOBUS TEMPORALIS (center za sluh)<\/p>\n

znotraj je INZULA RELI<\/p>\n

Vse te vijuge so izredno pomembne.<\/p>\n

V velikih mo\u017eganih so tudi GOVORNI CENTRI. <\/strong><\/p>\n

Pri ve\u010dini ljudi je dominantna leva hemisfera, ki je prevladujo\u010da in na kateri temelji desni\u010darstvo in hkrati je tu tudi center za govor.
\n
\nPoznamo naslednje centre:<\/strong><\/p>\n

v temporalnem re\u017enju je senzorni center za govor- WERNICKE, ki omogo\u010da razumevanje govora (\u010de le-ta odpove pride do hudih govornih motenj- SENZORNA AFAZIJA)<\/p>\n

v \u010delnem re\u017enju je BROCCA center, ki je motori\u010dni center za govor, ki omogo\u010da, da lahko govorimo (je za proizvod govora). Kadar je topodro\u010dje prizadeto se razvije MOTORNA AFAZIJA.<\/p>\n

V parietalnem re\u017enju je \u0161e en center in \u010de pride do njegove okvare pride do EFAZIJE.<\/p>\n

\u010ce so prizadeti vsi centri se razvije senzorno-motorna afazija. Poru\u0161eno je celotno govorno podro\u010dje.<\/p>\n

Kadar je okvara v parietalnem delu se razvije NOMINALNA AFAZIJA. \u010clovek lahko govori in razume govor, le da sam ne more najti dolo\u010denega izraza za neko besedo, \u010de pa mu ponudimo ve\u010d izrazov, bo med njimi na\u0161el pravilnega- govorna luknja.<\/p>\n

Druge govorne motnje so \u0161e jeclanje ali DYSARTHRIA. Pride pri po\u0161kodbi malih mo\u017egan.<\/p>\n

Najve\u010dja brazda je SULCUS CENTRALIS pred katero le\u017ei precentralna vijuga \u2013 GYRUS PRAECENTRALIS, ki je pomembna zaradi tega, ker predstavlja motori\u010dno prezentacijo \u010dloveka (za vsak voljni hoteni gib gredo impulzi v ta del, od koder gredo potem navzdol, da ta gib izvedemo).<\/p>\n

Za to vijugo je postcentralna vijuga \u2013 GYRUS POSTCENTRALIS, ki je odgovorna za senzori\u010dno prezentacijo \u010dloveka; to pomeni, da se v tej vijugi vr\u0161i zavestno prepoznavanje vseh kvalitet senzibilitete (bole\u010dina, hlad, toplota, orientacija \u2026).
\n
\nMOTORIKA
\n<\/strong>
\nNa\u0161e motori\u010dne dejavnosti delimo na:<\/p>\n

– hoteno ali zavestno ali voljno,<\/p>\n

– nehotno,<\/p>\n

– samodejno ali avtonomno ali vegetativno,<\/p>\n

refleksno.<\/p>\n

OBLIKE PRIZADETOSTI MOTORIKE:<\/strong><\/p>\n

delna ohromelost- PARESIS,<\/p>\n

popolna ohromelost- PLEGIA; PARALISIS,<\/p>\n

ko gre za ohromelost enega uda govorimo o MONOPARESIS (delna) in MONOPLEGIA (popolna),<\/p>\n

ko imamo ohromelost obeh zgornjih okon\u010din govorimo o DIPARESIS (delna) in o DIPLEGIA (popolna),<\/p>\n

ko imamo ohromelost obeh spodnjih okon\u010din govorimo o PARAPARESIS (delna) in o PARAPLEGIA (popolna),<\/p>\n

ohromelost ene roke in ene noge imenujemo TRIPARESIS (delna) in TRIPLEGIA (popolna),<\/p>\n

ko pa gre za okvaro v visokem delu vratne hrbtenja\u010de, pride do ohromelosti vseh \u0161tirih udov, govorimo o TETRAPARESIS (delna) in TETRAPLEGIA (popolna).<\/p>\n

HEMIPARESIS- delna ohromitev dveh udov na isti strani.<\/p>\n

HEMIPLEGIJA- popolna ohromitev dveh udov na isti strani.<\/p>\n

Kadar pride do izgube povezanosti gibov imenujemo ATAXIA.<\/p>\n

SPASTI\u010cNO PARETI\u010cNA IN ATAKTI\u010cNA hoja- \u0161karjasta hoja; ko je prizadet peronealni \u017eivec bo hoja postala petelinja, podrsevajo\u010da.
\n
\nSENZORIKA<\/strong><\/p>\n

Je zavestno prepoznavanje razli\u010dnih dra\u017eljajev, ki potekajo iz periferije telesa in gredo do senzorne vijuge.
\nSenzibilnostne poti vstopajo v hrbtenja\u010do skozi zadaj\u0161nje korenine.<\/p>\n

Nadalje potuje navzgor po hrbtenja\u010di vse do skorje v postcentalni vijugi.
\n
\nRazlikujemo dve poti:<\/strong>
\n1. sistem medialnega lemniskusa (prevaja bolj fine senzibilitete)
\nv cervikalnem delu medule oblongate se spinotalami\u010dni poti pridru\u017ei \u0161e TRIGEMINOTALAMI\u010cNA POT, ki izhaja iz jedra 5. mo\u017eganskega \u017eivca PARSDISTALIS NUKLEI NERVI TRIGEMINI.<\/p>\n

Iz thalamusa gredo impulzi v gyrus postcentralis. Ko nas boli glava gredo impulzi v LIMBI\u010cNI SISTEM, kjer se doda \u010dustvena reakcija, ki spremlja vsako bole\u010dino (razdra\u017eljivost, zaskrbljenost, utrujenost,\u2026).<\/p>\n

2. sistem prevajanja po spinotalami\u010dni poti (prevaja bolj grobe senzibilitete) vsi impulzi gredo iz periferije po dolo\u010denih poteh, tu vstopajo preko zada\u0161njih korenin in gredo navzdol po SPINOTALAMI\u010cNI POTI ali po TRACTUS SPINOTHALAMICUS v hrbtenja\u010do na dolo\u010denem nivoju, gredo po njej navzgor in vstopajo v mo\u017eganih v posebno jedro- THALAMUS, od koder gredo v mo\u017egansko skorjo v postcentralno vijugo, kjer se izvr\u0161i kvaliteta prepoznavanja (ali gre za bole\u010dino, ali za vibracijo).<\/p>\n

\u010clovek je razdeljen na niz razli\u010dnih pasov, ki pomenijo zastopstvo dolo\u010denega dela hrbtnega mozga na periferiji.<\/p>\n

To\u010dno vemo, kje se nahajajo ti nivoji na ko\u017ei (DERMATOM), ki predstavljajo prezentacijo segmentov hrbtenja\u010de. Od 8.
\nsegmenta navzdol obstaja popolna ANALGEZIJA, ki ne prepu\u0161\u010da impulze navzdol in ascedentnih impulzov navzgor\u2014ta \u010dlovek ne \u010duti ni\u010desar, \u010de se te poti prere\u017eejo.<\/p>\n

Mo\u017egane sestavljajo celice (nekaj milijard), tudi po 60-80 letu tako pri \u017eenskah, kot pri mo\u0161kih ne pride do bistvenega zmanj\u0161anja \u0161tevila celic, zmanj\u0161a pa se \u0161tevilo sinaps.
\n
\nOBLIKE PRIZADETOSTI SENZORIKE:<\/strong><\/p>\n

zaznavanje bole\u010dine: ALGEZIJA<\/p>\n

pomanjkljivo zaznavanje bole\u010dine: HYPALGEZIJA<\/p>\n

pove\u010dan ob\u010dutek bole\u010dine: HYPERALGEZIJA<\/p>\n

popolno nezaznavanje bole\u010dine: ANALGESIA<\/p>\n

zaznavanje dotika: AESTHESIA,<\/p>\n

pomanjkljivo zaznavanje dotika: HYPAESTHESIA,<\/p>\n

pove\u010dan zaznavni ob\u010dutek: HYPERAESTHESIA,<\/p>\n

neob\u010dutek dotika: ANAESTHESIA.<\/p>\n

pomanjkljivo zaznavanje toplote ali hladu: THERMHYPAESTHESIA<\/p>\n

pove\u010dan ob\u010dutek toplote ali hladu: THERMHYPERAESTHESIA,<\/p>\n

neob\u010dutek toplote ali hladu: THERMANAESTHESIA.<\/p>\n

<\/p>\n

MOTNJE GOVORA<\/strong><\/p>\n

Prezentacija na\u0161ega govora se nahaja v \u010delnem re\u017enju- v zgornji temporalni vijugi.<\/p>\n

Govor je sredstvo medsebojnega komuniciranja, razumevanja, je sredstvo izra\u017eanja hotenj\u2026
\nElement vsega je na\u0161 govor.<\/p>\n

Govorne motnje delimo na:<\/strong><\/p>\n

-BLAGE: jecljanje ali zatekajo\u010di govor (DYSARTHRIA, ki je lahko prirojena, kot posledica spasti\u010dnosti; pri boleznih malih mo\u017eganov pride do SKANDIRAJO\u010cE govorice. Ljudje, ki jecljajo lahko teko\u010de pojejo.<\/p>\n

HUJ\u0160E: so t.i. govorne motnje v smislu APHASIA- izguba govora. Z ozirom na prizadetost centra za govor lo\u010dimo:<\/p>\n

\u2013 motorno afazijo (A. MOTORICA)<\/p>\n

\u2013 senzori\u010dno afazijo (A. SENZORIA)<\/p>\n

\u2013 me\u0161ano senzori\u010dno- motori\u010dno afazijo<\/p>\n

\u2013 parafazija<\/p>\n

Ko pa gre za govorne motnje, ki nastanejo kot posledica okvare dolo\u010denih dominantnih centrov v levi hemisferi, imamo prisotne tudi:<\/strong><\/p>\n

m. pisanja (AGRAPHIA);<\/p>\n

m. branja (ALEXIA);<\/p>\n

m. v prepoznavanju oz. nesposobnost prepoznavanja (AGNOSIA);<\/p>\n

izguba smotrne dejavnosti (APRAXIA)- npr. v usta si vtakne cigareto, ne ve pa si je pri\u017egati;<\/p>\n

izguba sluha (ANACUSIS);<\/p>\n

izguba glasu (APHONIA)\u2014hripav glas je DISFONI\u010cEN glas.<\/p>\n

V mo\u017eganski skorji imamo dolo\u010dene primarne centre:<\/strong>
\nV primarna vidna skorja v zatilnem re\u017enju,ki omogo\u010da prepoznavanje vseh vidnih impulzov in \u010de gre za udarnino v zatilje lahko pride celo do izgube vida, pri tem se na o\u010desu ne vidi ni\u010desar (nobena sprememba).<\/p>\n

Pri bolniku, ki je govorno prizadet traja rehabilitacija zelo dolgo; izvaja jo logoped, ki izvaja u\u010dni proces postopoma od 1. razreda dalje.
\n
\nLIKVOR:<\/strong><\/p>\n

Naloge likvorja so: deluje kot nekak\u0161en amortizer mehani\u010dnih vplivov na glavo z njeno vsebino in na hrbtenja\u010do; je regulator pritiska in prostora v lobanji in hrbteni\u010dnem kanalu; kadar se pove\u010da koli\u010dina krvi ali volumen mo\u017eganov, se zmanj\u0161a koli\u010dina likvorja; pove\u010da pa se koli\u010dina likvorja pri zmanj\u0161anju mo\u017eganske mase zaradi atrofije; je sredstvo za prenos snovi iz mo\u017eganov in hrbtenja\u010de v krvni pretok; sprejema ostanke metabolizma ter jih izlo\u010da; ne prehaja skozi krvno-mo\u017egansko pregrajo (hemato-encefalno bariero), zato je njegova vloga v prehrani C\u017d zlo majhna.<\/p>\n

Pri raznih patolo\u0161kih stanjih se makrolo\u0161ki izgled likvorja spremeni:<\/p>\n

Hemoragi\u010den likvor (je enakomerno krvav): \u010de pri lumbalni punkciji napi\u010dimo venski splet, sami povzro\u010dimo krvav likvor in lahko dobimo nepravilne izvide, zato moramo napraviti centrifugacijo likvorja: v primeru hemoragi\u010dnega likvorja se bo na dnu napravil sediment eritrocitov, nad njim pa bo likvor rumenkaste barve— temu pravimo<\/p>\n

KSANTROHOMIJA. \u010ce pa smo mi povzro\u010dili krvav likvor, se bo na dnu napravil segment eritrocitov, nad njim pa bo bister likvor.<\/p>\n

LUMBALNA PUNKCIJA<\/strong>
\nJe rutinska nevrolo\u0161ka diagnosti\u010dna metoda, v\u010dasih je slu\u017eila tudi kot terapevtska metoda, kar pa je danes skoraj povsem opu\u0161\u010deno.<\/p>\n

Likvorska preiskava slu\u017ei predvsem pri: diagnostiki vnetnih bolezni C\u017dS<\/p>\n

motnjah krvno-likvorske bariere diagnostiki avtohtone produkcije antiteles potrditvi subarahnoidne krvavitve dokaz tumorskih celic v likvorju.<\/p>\n

Pred lumbalno punkcijo moramo pregledati o\u010desno ozadje in izklju\u010diti znamenja zastojne papile.<\/p>\n

Zvi\u0161an intrakranialni pritiska je kontraindikacija za lumbalno punkcijo zaradi nevarnosti ukle\u0161\u010denja tonzil malih mo\u017eganov v incizuro tentoriuma pri nagli dekompresiji, ki bi jo napravili s punkcijo.<\/p>\n

Potek: po predhodni psiholo\u0161ki pripravi bolnika lahko punktiramo sede ali le\u017ee, seveda v sterilnih okoli\u0161\u010dinah. Punkcija se izvede v vi\u0161ini med 3. in 4. lumbalnim vretencem.<\/p>\n

Nato, ko smo dolo\u010dili mesto vboda o\u010distimo in s punkcijsko iglo, ki je votla, predremo ko\u017eo, podko\u017eje, ligamentum flavum in duro; potegnemo mandren po\u010dasi, rotiramo in opazujemo pretok likvorja.<\/p>\n

S posebnim manometrom, ki je priklju\u010den na punkcijsko iglo, izmerimo likvorski pritisk. Navadno pustimo iztekati likvor po kapljicah v 3 zaporedne epruvete po 1-2ml pri standardnih preiskavah.<\/p>\n

Ko smo nabrali dovolj likvorja, po\u010dasi izvle\u010demo iglo in mesto vboda pokrijemo s sterilnim trakom.<\/p>\n

Bolnik mora po kon\u010dani punkciji le\u017eati vsaj 24 ur brez vzglavja; kajti lahko pride do postpunkcijskega sindroma, ki se ka\u017ee v obliki hudega glavobola, bruhanja, splo\u0161ne slabosti, navzea,\u2026 Te te\u017eave trajajo 2-3 dni in se nato popravijo in ne pu\u0161\u010dajo nobenih posledic.<\/p>\n

Le\u017eati pa mora tudi za to, da bi prepre\u010dili nadaljnje iztekanje likvorja.<\/p>\n

PRI LIKVORJU DOLO\u010cIMO<\/strong> \u0161tevilo celic (normalno je do 5 v 1 mm3, in vse kar je nad imenujemo PLEOCITOZA \u2013 to pomeni, da gre za kak vnetni proces: pri gnojnem meningitisu).<\/p>\n

Beljakovine (normalno je 45% mg; zvi\u0161ane so pri vnetjih, tumorjih\u2026) glukozo (specifi\u010dno je povi\u0161ana pri tuberkuloznem meningitisu) elektroliti imunoglobulini (avtoimune bolezni).<\/p>\n

PERIFERNI \u017dIV\u010cNI SISTEM<\/strong><\/p>\n

Predstavljata ga dva sklopa:<\/p>\n

-mo\u017eganski \u017eivci
\n-spinalni \u017eivci : 8 cervikalnih, 5 sakralnih
\n, 1 trti\u010dni, 5 lumbalnih 12 torakalnih,<\/p>\n

Na roki:<\/strong>
\na.nervus radialis(v zapestju)
\nb.n.ulnaris
\nc.n. medianus(ne more stisnit prstov)<\/p>\n

MO\u017dGANSKI \u017dIVCI<\/strong>
\nJih je 12 parov in njih funkcija je izredno pomembna. Izhajajo iz dolo\u010denih jeder mo\u017eg. debla in gredo skozi odprtinice lobanje in preidejo na periferijo glave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Osnovna funkcionalna enota \u017eiv\u010dnega tkiva je NEVRON, ki ima obliko zvezde- ASTROCIT. Sestoji iz: \u2022 celi\u010dne membrane, znotraj je CITOSOL ali citoplazma, \u2022 jedra ali NUCLEUS. Celice na robu niso gladke, ravne, temve\u010d so prepletene z nizom podalj\u0161kov, ki so kraj\u0161i- DENDRITI; eden je dalj\u0161i, ta je AKSON ali NEVRIT. Ti podalj\u0161ki predstavljajo najpomembnej\u0161e mesto … Preberi ve\u010d o Nevrologija zapiski 2010<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1395,1394,1389,1385,1386,1388,1392,1383,1090,3670,1087,1399,1397,1384,1387,1393,1391,1390,1382,1396,1381,1400,1398],"class_list":["post-1203","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-center-za-govor","tag-govorni-centri","tag-jecljanje","tag-likvor","tag-lumbalna-punkcija","tag-motnje-govora","tag-motorika","tag-mozganski-zivci","tag-nevro","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevrologija","tag-nevron","tag-osrednji-zivcni-sistem","tag-periferni-zivcni-sistem","tag-preiskava-likvorja","tag-prizadetost-motorike","tag-prizadetost-senzorike","tag-senzorika","tag-urgentna-nevrologija","tag-veliki-mozgani","tag-zapiski-iz-nevrologije","tag-zivci","tag-zivcni-sistem"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1203"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1203\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1203"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1203"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1203"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}