{"id":12030,"date":"2016-12-16T13:08:03","date_gmt":"2016-12-16T12:08:03","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=12030"},"modified":"2016-12-16T13:12:06","modified_gmt":"2016-12-16T12:12:06","slug":"varnost-zaposlenih-v-zdravstvu-varnost-zdravstvenih-delavcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varnost-zaposlenih-v-zdravstvu-varnost-zdravstvenih-delavcev\/","title":{"rendered":"Varnost zaposlenih"},"content":{"rendered":"<p>Varnost zaposlenih je najve\u010dkrat ogro\u017eena zaradi vbodov z ostrimi predmeti.<\/p>\n<p>Po\u0161kodba z ostrim predmetom je vsaka po\u0161kodba ali vrez z iglo ali drugim ostrim predmetom (skalpel, rezilo ali steklena ampula), ki po\u0161koduje ko\u017eo. Posledica tak\u0161nih incidentov je lahko izpostavljenost zdravstvenega delavca virusom, ki se prena\u0161ajo s krvjo. Zdravstveni delavci se z njimi lahko oku\u017eijo prek ko\u017ee, kadar pride do po\u0161kodbe z iglo, skalpelom ali \u017ee prek drobne ranice (Kosten Tatjana, 2006). Prav tako so razli\u010dnim po\u0161kodbam in oku\u017ebam izpostavljeni tudi \u0161tudenti zdravstvene nege, ki na klini\u010dnih vajah v zdravstvenih ustanovah utrjujejo in dopolnjujejo v pedago\u0161kem procesu pridobljeno znanje (Nerat J.,b.l.).<\/p>\n<p>V raziskavi, ki so jo opravili v Royal College of Nursing (RCN) (Kayley et al., 2006) med 6000 medicinskimi sestrami (MS), so ugotovili, da se je ve\u010d kot vsaka tretja \u017ee zbodla z \u017ee uporabljeno iglo. V drugi raziskavi je kar 41 % MS dejalo, da je po\u0161kodba z ostrim predmetom, oku\u017eenim s HBV, HCV ali HIV, njihov najve\u010dji strah v slu\u017ebi (Kosten Tatjana, 2006).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Problem z vidika zdravstvene nege:<\/p>\n<p>V \u010dasu klini\u010dne prakse smo \u017eeleli ugotoviti kako se zaposleni za\u0161\u010ditijo pri samem posegu z ostrimi predmeti, kak\u0161no je shranjevanje le teh predmetov in kako se zaposleni pripravijo na poseg z ostrim predmetom. Pri tem smo se najbolj osredoto\u010dili na \u0161tudente in njihov na\u010din dela, za\u0161\u010dite ter ravnanja z ostrimi predmeti.<\/p>\n<p>Standardi pri po\u0161kodbi z ostrim predmetom so: po po\u0161kodbi ko\u017ee z ostrim (okrvavljenim) predmetom (npr. iglo) iztisnemo kri in pustimo, da te\u010de. Izpiramo z mla\u010dno vodo ali fiziolo\u0161ko raztopino 10 minut. Mesto prelijemo z alkoholnim razku\u017eilom, ki naj u\u010dinkuje 2-3 minute. Rane ne sesamo! Globoko po\u0161kodbo oskrbimo. Po\u0161kodovani naj \u010dim hitreje po po\u0161kodbi odide k osebnemu ali de\u017eurnemu zdravniku v Zdravstvenem domu, ki oskrbi rano (\u010de je potrebno) in preveri, ali je po\u0161kodovani ustrezno cepljen proti tetanusu. \u010ce je bil ostri predmet ne\u010dist in je pri po\u0161kodovancu minilo od zadnjega cepljenja ve\u010d kot pet let, ga cepi s cepivom proti tetanusu v odmerku 0,5 ml i. m. Necepljene osebe poleg cepiva dobijo \u0161e humani tetanusni imunoglobulin, \u010dez mesec dni pa \u0161e en odmerek cepiva proti tetanusu (Le\u0161ni\u010dar G., 2004).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kriti\u010dno mnenje:<\/p>\n<p>Menim,da imajo v Splo\u0161ni bolni\u0161nici Jesenice dobro poskrbljeno za shranjevanje ostrih predmetov. Po na\u0161em opazovanju sem ugotovila, da smo se \u0161tudenti zelo dobro pripravljali na posege z ostrimi predmeti in da smo upo\u0161tevali vse standarde in predpise za ravnanje z le-temi. Menim, da je pravilno ravnanje z ostrimi predmeti, njihovo shranjevanje in za\u0161\u010dita tudi klju\u010dni pomen pri prepre\u010devanju prenosa bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb in kakr\u0161nihkoli po\u0161kodb zdravstvenih delavcev.<\/p>\n<p>V uvodnem predavanju o varnosti pri delu so zelo povdarjali, kako pomembno je, da po\u0161kodbo prijavi\u0161 in obvesti\u0161 odgovorno osebo o dogodku, da tako za\u0161\u010ditijo uslu\u017ebenca in hitreje za\u010dnejo ukrepati pri pojavu kakr\u0161nekoli oku\u017ebe oziroma huj\u0161e po\u0161kodbe.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Literatura:<\/p>\n<p>Kosten T. (2006). Po\u0161kodbe zdravstvenih delavcev z ostrimi predmeti. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Obzor Zdr N; 40: 237\u201341<\/p>\n<p>Le\u0161ni\u010dar G. (2004). Pogostost incidentov pri zdravstvenih delavcih in drugih osebah na celjskem, njihivo prepre\u010devanje in poizpostavitvena za\u0161\u010dita. Celje: oddelek za infekcijske bolezni in vro\u010dinska stanja, Splo\u0161na bolni\u0161nica<\/p>\n<p>Nerat J. (b.l.). \u0161tudenti zdravstvene nege in upo\u0161tevanje varnih tehnik dela pri rokovanju z ostrimi predmeti. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Varnost zaposlenih je najve\u010dkrat ogro\u017eena zaradi vbodov z ostrimi predmeti. Po\u0161kodba z ostrim predmetom je vsaka po\u0161kodba ali vrez z iglo ali drugim ostrim predmetom (skalpel, rezilo ali steklena ampula), ki po\u0161koduje ko\u017eo. Posledica tak\u0161nih incidentov je lahko izpostavljenost zdravstvenega delavca virusom, ki se prena\u0161ajo s krvjo. Zdravstveni delavci se z njimi lahko oku\u017eijo prek &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varnost-zaposlenih-v-zdravstvu-varnost-zdravstvenih-delavcev\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Varnost zaposlenih<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4211,4212],"class_list":["post-12030","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-varnost-zaposlenih","tag-varnost-zdravstvenih-delavcev"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12030","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12030"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12030\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12042,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12030\/revisions\/12042"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12030"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12030"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12030"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}