Uho je \u010dutilo za sluh in ravnote\u017eje, ki je ob\u010dutljiv organ. Krvavitve iz u\u0161esa niso pogoste, najve\u010dkrat so povezane s po\u0161kodbami, manj pogosto z boleznimi predvsem srednjega in zunanjega u\u0161esa. Do krvavitve lahko pride tudi med ali po u\u0161esnih operacijah.<\/p>\n
Krvavitev iz sluhovoda je simptom, pri katerem moramo vedno pomisliti na po\u0161kodbo ali huj\u0161e obolenje zunanjega ali srednjega u\u0161esa, redko pa je posledica sprememb v notranjem u\u0161esu. (\u010cetina, Delakorda, 2008)<\/p>\n
Redko se krvavitev iz sluhovoda pojavi kot samostojen bolezenski znak, pogosto je zdru\u017eena z bole\u010dino, polnim ob\u010dutkom v u\u0161esom in slab\u0161im sluhom. Ob\u010dasno je povezana tudi s \u0161umenjem v u\u0161esu, te\u017eavami z ravnote\u017ejem ali celo z motnjami v delovanju obraznega \u017eivca.<\/p>\n
Vzroki zanjo so lahko po\u0161kodbe ali mnogovrstna bolezenska dogajanja v sluhovodu, bobni\u010du, drugih delih srednjega u\u0161esa. Razdelili jih bomo glede na mesto nastanka in tudi glede na vzrok njenega nastanka.<\/p>\n
Za la\u017eje razumevanje mora medicinska sestra poznati osnovno zgradbo u\u0161esa.<\/p>\n
Uho delimo na zunanje uho, ki ga sestavljata uhelj in zunanji sluhovod, na srednje uho, ki ga tvorita bobni\u010d in votlina srednjega u\u0161esa ter tri slu\u0161ne ko\u0161\u010dice, in notranje uho. Notranje uho je sestavljeno iz slu\u0161nega dela \u2013 pol\u017eka ter ravnote\u017enega dela, ki ga tvorijo trije polkro\u017eni kanal\u010dki. Obrazni \u017eivec poteka skupaj s slu\u0161no – ravnote\u017enim \u017eivcem v notranjem sluhovodu, po izstopu iz njega pa potuje po medialni steni srednjega u\u0161esa in mastoida vse do izstopa na vrat skozi stilomastoidni foramen. (Zbornik predavanj, 2010)<\/p>\n
Re\u0161evanje problema s podro\u010dja ZN<\/strong><\/p>\n Medicinska sestra (v nadaljevanju MS) na oddelku oceni bolnikovo stanje in spremlja vitalne znake. Opazuje morebitne znake krvavitve, izcedka in otekline. Potrebna je natan\u010dna ocena bole\u010dine in<\/p>\n aplikacija analgezije po naro\u010dilu zdravnika.<\/p>\n MS bolnika namesti v polo\u017eaj z nekoliko dvignjenim vzglavjem in mu naro\u010di, naj po\u010diva. V kolikor bolnik le\u017ei na boku, naj le\u017ei z operiranim u\u0161esom navzgor. Po posegu se lahko pojavijo komplikacije, kot je pareza ali paraliza obraznega \u017eivca, zato kirurg takoj po operativnem posegu preveri delovanje obraznega \u017eivca. MS nato opazuje bolnika glede znakov po\u0161kodbe obraznega \u017eivca na 4 ure in vsako spremembo poro\u010da zdravniku. Tudi vestibularni aparat je lahko prizadet zaradi operativnega posega.<\/p>\n Bolnik to \u010duti kot vrtoglavico, slabost, lahko tudi bruha. MS aplicira bolniku antiemetik po naro\u010dilu zdravnika. Svetuje mu, naj ne dela naglih gibov z glavo, lahko tudi nekoliko zatemni prostor, kjer bolnik po\u010diva. Bolnik naj v tem primeru ne vstaja iz postelje sam. Na dosegu roke naj ima klicno napravo. To stanje navadno izzveni v nekaj dneh.<\/p>\n Ob prevezi po odstranitvi kompresijske obveze MS opazuje operativno polje glede morebitnega nastajanja hematoma za u\u0161esom in pojava krvavega izcedka iz sluhovoda. Bolnik ima v sluhovod vstavljen ozek bomba\u017eni trak (tamponado), prepojen z zdravilom. MS bolniku pove, da bo imel ob\u010dutek polnosti v sluhovodu zaradi bomba\u017enega traku, ki je prepojen s krvjo. Pojavljali se bodo tudi pokajo\u010di in prasketajo\u010di zvoki. Zaradi tega bo tudi sluh slab\u0161i in ote\u017eena bo komunikacija.<\/p>\n MS rano pokrije z manj\u0161im absorbcijskim obli\u017eem in opozori bolnika, da se bo izcedek lahko pojavljal \u0161e nekaj dni. Pri bolniku se lahko pojavi tudi manj\u0161a otrplost uhlja, ki lahko traja \u0161e nekaj mesecev po operativnem posegu. Ker le\u017ei \u010deljustni sklep pod sluhovodom, bo bolnik morda imel bole\u010dine pri \u017eve\u010denju. Nekateri bolniki tudi te\u017eko popolnoma odpirajo usta, zato MS svetuje bolniku, da u\u017eiva lahko in mehko hrano.<\/p>\n \u010ce se pri bolniku pojavi pareza ali paraliza obraznega \u017eivca, je potrebna posebna<\/p>\n Zdravstvena nega. Na primer mo\u0161ki naj pri britju uporabljnjo elektri\u010dni brivski aparat. Ker pride do sprememb senzornega zaznavanja na prizadeti strani, MS bolnikom svetuje, naj se izogibajo zelo mrzlih in zelo vro\u010dih stvari, itd.<\/p>\n \u010ce ni pooperativnih zapletov, je bolnik v nekaj dneh odpu\u0161\u010den v doma\u010do oskrbo (Battelino in Gros, 2010; McMahon, 2005a; McMahon, 2005b).<\/p>\n Bolnik dobi ustrezna navodila, svetuje se po\u010ditek ter skrb za dobro prehodnost nosu. Bolnik naj spira nos s fiziolo\u0161ko raztopino, \u010de je pri tem neu\u010dinkovit, si lahko pomaga z blagim izpihovanjem vsake nosnice posebej. Kiha naj z odprtimi usti.<\/p>\n Prav tako naj se bolnik v prvih tednih po operativnem posegu izogiba\u00a0 ljudem, ki prebolevajo akutni respiratorni infekt. \u010ce je bolnik vrtoglav, naj ne vozi avtomobila. Ve\u010dino del in aktivnosti lahko opravlja mesec dni po posegu.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Bolnik, ki je bil operiran na srednjem u\u0161esu, mora zavestno skrbeti za dobro zra\u010denje srednjega u\u0161esa preko u\u0161esne troblje. V primeru akutnega rinitisa (prehlada) naj takoj poskrbi za \u010dim bolj\u0161o prehodnost nosu (uporaba nosnih kapljic).<\/p>\n Bolnik po operativnem posegu ne sme mo\u010diti operiranega u\u0161esa. \u0160ele \u0161est tednov po operativnem posegu lahko voda ponovno pride v sluhovod, odsvetuje pa se mo\u010dnej\u0161e pljuske vode v sluhovod ali globlje potapljanje ter kopanje v bazenih.<\/p>\n Kadar ima bolnik ob\u010dutek ma\u0161enja operiranega u\u0161esa, tope bole\u010dine, povi\u0161ano telesno temperaturo in slab\u0161i sluh ali gnojen ali obilen krvav izcedek iz u\u0161esa, je nujen obisk pri zdravniku (Battelino in Gros, 2010; McMahon, 2005a; McMahon, 2005b).<\/p>\n <\/p>\n Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n Bole\u010dine, krvavitve in ostale te\u017eave z u\u0161esi so izziv za MS tako v zdravstvenih domovih, v urgentnih ambulantah, kot tudi na otorinolaringolo\u0161kih oddelkih. Krvavitev iz u\u0161esa, po\u0161kodbe ali druge bolezni u\u0161es lahko vodijo v resne zaplete, prav zato mora MS, ki najve\u010dkrat pride prva v stik z bolnikom, znati pravilno presoditi zdravstveno stanje bolnika in tudi primerno ukrepati.<\/p>\n In ker je otorinolaringologija specifi\u010dno podro\u010dje, se mi zdi, da marsikatera MS na \u00bbsplo\u0161nem\u00ab oddelku nebi znala ustrezno odreagirati.<\/p>\n <\/p>\n Literatura:<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010cetina M, Delakorda M. Kroni\u010dno vnetje u\u0161esa \u2013 prikaz bolnika. Ljubljana; 2008.\u00a0 Dostopno na: http:\/\/www.szd.si\/user_files\/vsebina\/Zdravniski_Vestnik\/vestnik\/st08-2\/129-143.PDF (6.3. 2014)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Zbornik predavanj z recenzijo. Krvavitev na ORL podro\u010dju. Ljubljana, Gospodarska zbornica slovenije; 2010.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Uho je \u010dutilo za sluh in ravnote\u017eje, ki je ob\u010dutljiv organ. Krvavitve iz u\u0161esa niso pogoste, najve\u010dkrat so povezane s po\u0161kodbami, manj pogosto z boleznimi predvsem srednjega in zunanjega u\u0161esa. Do krvavitve lahko pride tudi med ali po u\u0161esnih operacijah. Krvavitev iz sluhovoda je simptom, pri katerem moramo vedno pomisliti na po\u0161kodbo ali huj\u0161e obolenje … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu v u\u0161esu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3803,4215,1096,4214],"class_list":["post-12059","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-ids","tag-operacije-na-usesu","tag-orl","tag-zdravstvena-nega-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12059","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12059"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12059\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12071,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12059\/revisions\/12071"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12059"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12059"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12059"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}