{"id":1210,"date":"2010-02-10T22:30:25","date_gmt":"2010-02-10T21:30:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=1210"},"modified":"2010-05-16T15:51:46","modified_gmt":"2010-05-16T14:51:46","slug":"nevrologija-zapiski-nevroloski-pregled-nevrofizioloske-preiskave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/nevrologija-zapiski-nevroloski-pregled-nevrofizioloske-preiskave\/","title":{"rendered":"Nevrologija zapiski 3.del"},"content":{"rendered":"

\"mozganska-rogova-cornu-posterior\"REFLEKSI<\/strong>
\nRefleksna reakcija je avtomatizem, odziv na dolo\u010den dra\u017eljaj, brez vpliva na\u0161e zavesti. Je obrambna reakcija organizma.<\/p>\n

Medulla spinalis je na preseku sestavljena iz bele mase, znotraj katere je razporejena v obliki dveh rogov siva masa.<\/p>\n

Rogova sta:<\/strong>
\nZadaj\u0161nji ali CORNU POSTERIOR in spredaj\u0161nji ali CORNU ANTERIOR.<\/p>\n

Nevarnost v obliki vro\u010dinskega ali bole\u010dinskega dra\u017eljaja spro\u017ei vzburjenje receptorjev in od tod gredo impulzi hitro po ascedentnem senzibilnem delu \u017eivca-vlaknih.Ta vlakna se zdru\u017eijo in predstavjajo periferni \u017eivec.
\n
\nNato impulzi vstopajo preko zadaj\u0161nje korenine v zadaj\u0161nji rog in se preko intrakranialnega nevrona preklopijo na sprednjo korenino in gredo naprej po motori\u010dnih vlaknih na dolo\u010deno mi\u0161ico (EFEKTOR), ki ustrezno reagira-se v del\u010dku sekunde aktivira.<\/p>\n

MIOTATI\u010cNI ali PROPRIOCEPTIVNI LOKALIZACIJA ali KITNI REFLEKSI<\/strong><\/p>\n

Bicepsov refleks \u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026C5-C6
\nStiloradialni refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026C5-C6
\nTricepsov refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026C6-C8
\nTromnerjev refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026.C7-C8
\nTrebu\u0161ni refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026.TH6-TH1
\nKremasterjev refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026..L1-L2
\nPatelarni refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026..L3-L4
\nAhilov refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026.S1-S2
\nAnalni refleks\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026\u2026.S3-S5<\/p>\n

BABINSKI Test-prizadeta piramidna pot (palec navzgor, ostali prsti narazen).<\/p>\n

Od patolo\u0161kih refleksov je najpomembnej\u0161i pozitivni Babinski refleks, ko potegnemo po notranji strani stopala z leseno pal\u010dko, pride do dorzalne pleksije (palec se iztegne navzdol), ostali prsti pa se raz\u0161irijo v obliki pahlja\u010de.<\/p>\n

MINGAZZINIJEV TEST-kadar gre za ohromelost uda,pri piramidni okvari.<\/p>\n

KLINI\u010cNI NEVROLO\u0160KI PREGLED<\/strong>
\nSestoji iz ANAMNEZE, ki mora biti skrbno vzeta in je sestavljena ali iz podatkov, ki jih poda bolnik sam (avto-anamneza) ali iz podatkov, ki jih podajo namesto bolnika njegovi svojci oz. tisti, ki najbolje poznajo njegove te\u017eave. Na osnovi teh podatkov lahko \u017ee indirektno zaklju\u010dimo kak\u0161no bolezen gre; na osnovi prisotnih simptomov pa lahko sklepamo za lokacijo po\u0161kodbe oz. okvare.<\/p>\n

Anamnez, ki jih je potrebno vzeti pri bolniku so:<\/p>\n

-dru\u017einska anamneza (zanimajo nas tiste bolezni, kjer pri\u010dakujemo dedno preddispozicijo v o\u017ejem sorodnem razmerju, to so nekatere \u017eiv\u010dne bolezni, epilepsija, ki ni dedna je pa ve\u010dja verjetnost, da se pri ljudeh, ki imajo v sorodu epilepsijo, tudi kasneje pojavi.Tudi tumor je gensko zasnovan, \u017eilne bolezni, vaskularne bolezni\u2026).<\/p>\n

-osebna anamneza (bolezni v otro\u0161ki dobi, kasnej\u0161e bolezni in po\u0161kodbe, sedanja bolezen, podatki o u\u017eivanju alkohola, nikotina in o drugih razvadah, opis bolnikovega socialnega stanja).<\/p>\n

Nato je potrebno pregledati TRENUTNI KLINI\u010cNI STATUS, ki zajema podatke o aktualni bolezni – zakaj je bolnik tu sedaj pred nami.<\/p>\n

Zanima nas:<\/strong>
\n-za\u010detek bolezni (ali se je pojavila nenadoma v trenutku – mo\u017eg.kap, epilepsija; ali pa se je za\u010dela po\u010dasi, postopoma in prekrito – razni tumorji).<\/p>\n

-nadaljnji razvoj bolezni (npr. ali se ob\u010dutek drevenenja \u0161iri, glavobol, znaki zvi\u0161anega ICP.\u010ce bo razvoj hiter, bo verjetnost, da gre za \u017eilno bolezen ve\u010dji, kot pa da je to nastajajo\u010di tumor).<\/p>\n

Nato preidemo na nevrolo\u0161ki status oz. STATUS NEUROLOGICUS, pri katerem gledamo:<\/strong><\/p>\n

– splo\u0161no stanje pacienta ( najprej je potrebno to stanje stabilizirati, \u0161ele nato jemljemo anamnesti\u010dne podatke \u2013 izvedemo dolo\u010dene intervencije, in ko smo njegovo stanje stabilizirali preidemo na pregled zunanjega stanja, pri katerem gledamo bolnikovo prekrvavljenost, prehranjenost, stanje zavesti, ali je sposoben izpostaviti kontakt\u2026)<\/p>\n

-pregled glave (gledamo lobanjo, zenice in funkcije mo\u017eganskih \u017eivcev).<\/p>\n

Pri lobanji gledamo njeno obliko, ali so na glavi vidni morebitni znaki po\u0161kodb, ker je lahko pri tej po\u0161kodbi po\u0161kodovan tudi \u017eivec in lahko pri manj\u0161ih udarcih,brez vidnih zunanjih sprememb to spregledamo in nastopi smrt zelo hitro.<\/p>\n

– zenice, ki predstavljata vrata v notranjost lobanje, gledamo njuno obliko in enakost: primerjamo levo in desno, ki morata biti enaki, okrogli in reagirati morata na svetlobo tako, da se skr\u010dita. Naredimo indirektno reakcijo z lu\u010djo \u2013 zenica v katero bomo posvetili se bo refleksno skr\u010dila in \u010dez nekaj sekund se mora tudi druga<\/p>\n

-pri mo\u017eganskih \u017eivcih gledamo vseh 12 parov: kontroliramo voh, vid, 3.,4. in 5. gledamo skupaj s testom vulvomotorike \u2013 pregled aktivnega gibanja zrkel v vse smeri; za kontrolo 7 \u017eivca mora gubati \u010delo, se smejati, \u017evi\u017egati; pregledamo tudi sluh, gibljivost jezika sposobnost po\u017eiranja<\/p>\n

-pregled zgornjih udov, kjer gledamo trofika-mi\u0161i\u010dno stanje na rokah in aktivnost mobiliteto -gibljivost, izvede vse gibe v maksimalnem obsegu tonus – hipertonus privede do spasti\u010dnosti, hipotonus, ki se pojavi pri okvari piramidne poti in perifernih \u017eivcev groba mo\u010d; propioceptivni refleksi, patolo\u0161ki refleksi<\/p>\n

-pregled spodnjih udov (izvedemo iste preglede kot pri zgornjih udih), refleksi, ki so prisotni tu so papilarni in ahilov, patolo\u0161ki, ki se pojavi pri okvarjeni piramidi pa je – pozitivni babinski refleks<\/p>\n

-trebu\u0161ne reflekse \u2013v vi\u0161ini popka levo in desno potegnemo z leseno pal\u010dko in opazujemo povr\u0161inske reflekse<\/p>\n

-test-koordinacije gibov; poskus prst-nos in peta-koleno, \u010de se povezanost<\/p>\n

Koordinacija gibov izklju\u010di govorimo o ataksiji (cilj se dose\u017ee a vendar po dalj\u0161i poti), in o hipermetriji (kjer se cilj sploh ne dose\u017ee). Ta test delamo v le\u017ee\u010dem in stoje\u010dem polo\u017eaju – ROMBERGOV POSKUS-delamo pri sumu na okvaro malih mo\u017eganov in \u010de je okvara prisotna, bolnik sploh ne bo mogel stati, temve\u010d se bo prevrnil na tisto stran, kjer je okvara.<\/p>\n

-hoja<\/p>\n

-senzibiliteto za bole\u010dino, dotik, toplo, hladno\u2026<\/p>\n

-test na vibracije<\/p>\n

-prisotnost meningealnih znakov, ki se pojavijo v primeru vzdra\u017eenja mening in ti so:<\/p>\n

-opistotonus oz.otrdelost tilnika
\n-pozitivni Kernig-ov znak (nogo, ki je iztegnjena, ko bolnik le\u017ei, ne moremo dvignit od posteljne podloge)
\n-izvedemo avskultacijo; poslu\u0161amo karotidne arterije<\/p>\n

-pogledamo orientacijsko notranje organe<\/p>\n

-zmerimo telesno temperaturo,pulz in krvni pritisk
\n
\nNEVROLOFIZIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

1. EEG (elektroencefalografija) gre za merjenje bioelektri\u010dne aktivnosti celic mo\u017eganske skorje; te bioel, potenciale mi lahko odvajamo s pomo\u010djo posebnih elektrod, ki jih razvrstimo po dolo\u010denem zaporedju na glavi.Ta elektri\u010dna aktivnost se v bistvu bele\u017ei v obliki dolo\u010denih valov, ki imajo svojo dolo\u010deno obliko in napetost, ki se meri v Mv (milivoltih).<\/p>\n

Spremembe te aktivnosti ka\u017eejo na bolezenske spremembe v mo\u017eganskem tkivu. Preiskava je nenevarna, nebole\u010da in jo lahko mnogokrat ponovimo.<\/p>\n

Z ozirom na obliko poznamo dolo\u010dene oblike valov:<\/p>\n

-osnovni je alfa ritem (ki je normalni in ima 8-12 ciklov\/ sek in napetost 50 mV<\/p>\n

-beta ritem so valovi,ki so nekoliko hitrej\u0161i in se pojavljajo v sprednjih delih mo\u017eganov, njihova frekvenca je 13 ciklov\/ sek (pri mlaj\u0161ih in otrocih se v tem ritmu formirajo tudi po\u010dasni valovi).<\/p>\n

-theta in delta valovi, ki pa se ne pojavljajo pri odraslih v budni fazi temve\u010d samo med spanjem.<\/p>\n

-valovi visokih frekvenc, ki so zelo pomembni so trnasti valovi oz.spajki<\/p>\n

EEG slu\u017ei predvsem za diagnozo bo\u017ejasti in drugih motenj zavesti in je eden izmed pomembnih elementov za ugotavljanje mo\u017eganskih smrti – pri odvzemu organov za transplantacijo.<\/p>\n

2. EMG (elektromiografija) je v bistvu registriranje elektri\u010dnih aktivnostih v mi\u0161ici s koaksialno igelno elektrodo, ki omogo\u010da preiskavo motori\u010dne enote.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161i elektri\u010dni pojav, ki ga registriramo, potem ko bolnik rahlo napne mi\u0161ico, ki jo preiskujemo je akcijski potencial, motori\u010dne enote. Ta ima dolo\u010deno amplitudo, dolo\u010den \u010das trajanja in dolo\u010dene faze.<\/p>\n

Ko je mi\u0161ica relaksirana mora vladati tu popolna ti\u0161ina: \u010de pa je tu neka napetost v \u010dasu relaksacije, je to znak patolo\u0161kega dogajanja<\/p>\n

Prisotni so lahko:
\ndenervacijski, fibrilacijski potenciali in pozitivni ostri valovi, ki so vedno znak dolo\u010denega bolezenskega stanja perifernega \u017eivca ali mi\u0161ice.<\/p>\n

Imajo zna\u010dilno obliko in zvok, nizko amplitudo in se pro\u017eijo prete\u017eno z enakomerno ali po\u010dasi upadajo\u010do frekvenco.<\/p>\n

EMG omogo\u010da razmejitev bolezni perifernega \u017eiv\u010devja od mi\u0161i\u010dnih bolezni, poleg tega nam omogo\u010da tudi merjenje hitrosti motori\u010dnega prevajanja; z elektronevrografijo pa lahko merimo hitrost senzori\u010dnega prevajanja (ENG preiskujemo senzibilna \u017eiv\u010dna vlakna s povr\u0161inskimi elektrodami). Indikacija za EMG preiskavo so: bolezni in po\u0161kodbe proksimalnega in distalnega dela spodnjega motori\u010dnega nevrona, bolezni mi\u0161ic, bolezni motori\u010dne plo\u0161\u010dice.<\/p>\n

3. SEG (senzori\u010dna encefalografija)-senzorno – motorni evocirani potencial<\/p>\n

Je diagnosti\u010dna metoda, pri kateri lahko s specifi\u010dnim senzori\u010dnim dra\u017eljajem prou\u010dujemo funkcijo posameznih delov senzori\u010dnih sistemov.<\/p>\n

Dolo\u010deni zunanji dra\u017eljaji vzburjajo dolo\u010dene mo\u017eganske potenciale in na osnovi sposobnosti prevajanja se napravijo VEP (vizuelni evoc.potenciali)<\/p>\n

ABR (preiskava evociranih potencialov mo\u017eg.debla) – gledamo prevodnost akusti\u010dnega dra\u017eljaja, EP (evocirani potencial), SEP (somatosenzori\u010dni vzbujeni (evocirani) potenciali).<\/p>\n

4. MO\u017dGANSKA SCINTIGRAFIJA, je radioizotopska preiskava mo\u017eganov, pri kateri ugotavljamo kopi\u010denje radioaktivnega izotopa tehnecija.<\/p>\n

Po intravenozni aplikaciji tehnecija ugotavljamo njegovo porazdelitev v mo\u017eganih. Enakomerno razporeditev izotopa – zdravo; pri patolo\u0161kem stanju je na dolo\u010denem mestu zvi\u0161ana koli\u010dina izotopa.<\/p>\n

5. PET (pozitronska emisijska tomografija), ki se dela tudi z radioaktivnim izotopom-delamo jo tudi pri Alzhaimerjevi demenci. Analiza emitiranih pozitronov daje podatke o mo\u017eganskem krvnem pretoku, ekstrakciji kisika in celo o volumnu krvi v mo\u017eganih.
\n
\nNEVRORADIOLO\u0160KE PREISKAVE<\/strong><\/p>\n

Kjer se uporabljajo poleg izvora radioaktivnih \u017earkov tudi kontrastna sredstva:<\/p>\n

1.MIELOGRAFIJA: je kontrastna preiskava, pri kateri z vodotopnim jodnim kontrastnim sredstvom prika\u017eemo spinalni subarahnoidni prostor oz. intraspinalne omejene procese. Po injiciranju kontrasta z lumbalno punkcijo rentgensko slikamo tisti segment hrbtenice, v katerem pri\u010dakujemo patolo\u0161ki proces. Posnetke napravimo v razli\u010dnih projekcijah. Opazujemo lahko razli\u010dne spremembe kontur kontrastnega stolpca od la\u017ejih, te\u017ejih utesnitev pa vse do popolne prekinitve kontrastnega stolpca.<\/p>\n

Indikacijo za mielografsko preiskavo narekujejo predvsem omejeni intraspinalni procesi oz. tumorji, poleg tega pa tudi hernije intervertebralnega diska (hernia disci).
\nMielografska preiskava je kontraindicirana pri vnetnih boleznih C\u017dS in mening ter pri destrukciji vretenc.<\/p>\n

2. ANGIOGRAFIJA (invazivna metoda), kjer se s pomo\u010djo kontrasta, ki ga vbrizgamo v arterije prika\u017ee celotni potek in pretok dolo\u010denih arterij in njihovih vej; \u010de se vbrizga direktno v aortni lok gre za AORTOGRAFIJO ali ARCUS AORTOGRAFIJO.
\n\u010ce pa se vbrizga v karotidno o\u017eilje pa gre za CAG OZ.CAROTIS ANGI-OGRAFIJO.S pomo\u010djo te preiskave se lahko odkrije stenoza, anevrizma, arteriovenska malformacija in diagnosticirajo se dolo\u010dene po\u0161kodbe kot so
\nsubduralni hematom.<\/p>\n

CEREBRALNA ANGIOGRAFIJA je preiskava, pri kateri s kontrastnim sredstvom prika\u017eemo ekstra- in intrakranialno o\u017eilje.<\/p>\n

Danes obstajajo za pregled vratnega o\u017eilja manj invazivne preiskave,ki jih je ugotovil Doppler,to so DOPPLERJEV FENOMEN oz. DOPPLERJEVA ANGIOSONOGRAFIJA.<\/p>\n

3. DOPPLERJEVA ANGIOSONOGRAFIJA
\nDOPPLERJEV UZ, ki ga merimo v dolo\u010denemu segmentu \u017eile in prika\u017ee nam koli\u010dino krvi in njeno hitrost pretoka, ki pa mora biti povsod enaka.<\/p>\n

Na podro\u010dju stenoze je frekvenca pretoka zvi\u0161ana. Posebni piezoelektri\u010dni kristal v UZ sondi oddaja UZ signal znane frekvence, ki se odbija od eritrocitov, ki te\u010dejo z dolo\u010deno hitrostjo skozi krvno \u017eilo. \u010cim o\u017eja je \u017eila, tem ve\u010dja je hitrost gibanja eritrocitov z ozirom na to, da mora v enaki \u010dasovni enoti ista koli\u010dina krvi prite\u010di skozi zo\u017eeni lumen arterije.<\/p>\n

Pri Dopplerjevi angiosonografiji ekstrakranialnega mo\u017eganskega o\u017eilja uporabljamo sonde 4MHz in 8MHz.<\/p>\n

KONVENCIONALNA IN BARVNA DUPLEKS SONOGRAFIJA (ANGIODINOGRAFIJA) temelji na na\u010delu kombinacije dvodemenzionalnega prikaza \u017eilne anatomije na ekranu v \u00bb\u017eivem \u010dasu\u00ab (real time) in spektralne frekven\u010dne analize krvnega pretoka.<\/p>\n

Ta sonografija lahko prika\u017ee plake razli\u010dne sestave, omogo\u010da spremljanje pulzacijskih karakteristik in oceno zo\u017eitve arterijskega lumna in prikaz dvodemenzionalne barvne slike karotidnega stebla in spektralne frekven\u010dne analize.<\/p>\n

TRANSKRANIALNA DOPPLERJEVA SONOGRAFIJA \u2013 TCD je ultrazvo\u010dna preiskava bazalnih mo\u017eganskih arterij. Tako ne preiskujemo samo celotnega preseka krvne \u017eile, ampak tudi njene veje. Tudi druge \u017eile, ki potekajo blizu, imajo svoj dele\u017e pri Dopplerjevem signalu.<\/p>\n

4. CT (ra\u010dunalni\u0161ka tomografija), s snopom rentgenskih preiskav pregledujemo razli\u010dno \u0161iroke reze (\u00bbrezine\u00ab) mo\u017eganov in tako lahko izmerimo razliko v gostoti posameznih tkiv.
\nIndikacije za to preiskavo so razli\u010dne: tumorji, krvavitve, ishemi\u010dni infarkt, atrofi\u010dni procesi mo\u017eganov, vnetni procesi v mo\u017eganih in hrbtenja\u010di.<\/p>\n

5. MR (magnetna resonanca): kjer s pomo\u010djo odklonov elektronov v atomu nekega tkiva pride do tvorbe energij.Ta energija daje signal \u2013 svetlost. Tkiva, ki vsebujejo ve\u010d vode, se prika\u017eejo z intenzivnej\u0161im signalom (svetlej\u0161a), kostne strukture in patolo\u0161ke kalcifikacije pa se manifestirajo s slabim signalom (temnej\u0161a).<\/p>\n

Prednost MR je v mo\u017enosti prikazovanja v transverzalni, koronarni in sagitalni ravni, slaba stran pa je dol\u017eina trajanja preiskave (!-2 uri).<\/p>\n

Indikacij za MR glave je ve\u010d: mo\u017eganske kontuzije, subduralnih in epiduralnih hematomih, manj\u0161ih tumorjih, pri razvojnih anomalijah mo\u017eganov in hrbtenja\u010de. Velik pomen ima ta preiskava pri dg. Tumorjev srednje in zadaj\u0161nje lobanjske kotanje.<\/p>\n

Kontraindikacije za MR preiskavo so implatirani sr\u010dni vzpodbujevalniki in najrazli\u010dnej\u0161e kovine v organizmu.<\/p>\n

6. 3 D ultra sonografija (omogo\u010da prikaz mo\u017eg.arterij v 3 dimenzijah.)<\/p>\n

7. Endovaskularna lumenografija (notranjost \u017eile).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

REFLEKSI Refleksna reakcija je avtomatizem, odziv na dolo\u010den dra\u017eljaj, brez vpliva na\u0161e zavesti. Je obrambna reakcija organizma. Medulla spinalis je na preseku sestavljena iz bele mase, znotraj katere je razporejena v obliki dveh rogov siva masa. Rogova sta: Zadaj\u0161nji ali CORNU POSTERIOR in spredaj\u0161nji ali CORNU ANTERIOR. Nevarnost v obliki vro\u010dinskega ali bole\u010dinskega dra\u017eljaja spro\u017ei … Preberi ve\u010d o Nevrologija zapiski 3.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1086],"tags":[1417,1414,1342,1415,1416,1407,1408,1418,1404,1405,1413,1410,1343,1090,1406,1087,3670,1412,1411,1403,1409,1402],"class_list":["post-1210","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3letnik-nevrologija","tag-3-d-ultra-sonografija","tag-angiografija","tag-ct","tag-doppler","tag-dopplerjeva-sonografija","tag-eeg","tag-emg","tag-endovaskularna-lumenografija","tag-kitni-refleksi","tag-klinicni-nevroloski-pregled","tag-mielografija","tag-mozganska-scintigrafija","tag-mr","tag-nevro","tag-nevrofizioloske-preiskave","tag-nevrologija","tag-3letnik-nevrologija","tag-nevroradioloske-preiskave","tag-pet","tag-refleksi","tag-seg","tag-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1210","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1210"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1210\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1210"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1210"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1210"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}